Franja

candefaciō -ere -fēcī -factum (candēre in facere) (po)beliti, (po)svetliti: argentum candefactum Gell.; preg.: unā operā ebur atramento candefacere postules Pl. Pass. candefīō -fierī -factus sum (za)žareti: Cels., Plin.

candēlābrum -ī, n (candēla) svečnik, svetilnik: c. aëneum Ci., in candelabro pendere Varr., in quo figunt candelam, candelabrum appellant Varr. Soobl. candēlābrus -brī, m: Petr., candēlāber -brī, m: Arn., acc.: candelabrum ardentem Caecil. ap. Non.

Candēlifera -ae, f (candēla in ferre) Svečonosnica, Rojenica, Kandelifera, porodna boginja (ker so pri porodu prižgali svečo): Tert.

candēscō -ere, canduī (incoh. glag. candēre)

1. pobeliti se, zažareti, zableščati se: solet aër candescere solis ab ortu O., liceat caput candescere canis Tib.

2. razbeliti se, razžariti (razžarjati) se: Vitr., ferrum candescit in igni Lucr.; od tod: aër fervoribus ustus canduit O. se je razžaril; pren. (strastno) razvne(ma)ti se, v pf. goreti, plamteti od česa: cum viscera felle canduerint Cl., sic canduit irā Cl.

candētum -ī, n (iz kelt. kand sto) pri Galcih površina 100 kvadratnih čevljev pri mestnih in 150 pri vaških zemljiščih: Col.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.

candificus 3 (candēre in facere) belilen: pulvisculus Ap. poet. zobni prašek.

candle [kǽndl] samostalnik
sveča; svetloba sveče

to burn the candle on both ends preveč delati
not fit to hold a candle to s.o. nevreden koga, ki mu ne sega niti do kolen
the game is not worth the candle ni vredno truda in stroškov
to hold a candle to the devil dajati potuho
with bell, book and candle kot se spodobi
not to hide candle under bushel rad poudarjati svoje zasluge
to sell by inch of candle prodajati na dražbi

candor -ōris, m (candēre)

I.

1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

2. pren.
a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

— II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

— III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.

cane¹

A) m

1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina

3. pren. slab igralec, slab pevec

4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin

5. voj. petelin

6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

B) agg. invar.

1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!

2. pog. hud:
freddo cane hud mraz

Canēns -entis, f (canere) Pevka, Nimfa, hči Jana in Venilije, Pikova žena: O.

canēphoros (Canēphoros) -ī, f (ἡ κανηφόρος) košek noseča, v pl. Canēphoroe Kanefore, device, ki so ob gr. praznikih na glavi nosile košarice z darovi za žrtvovanje bogovom; le kot kipi: aënea duo... signa... virginali habitu..., Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant; Canephoroe ipsae vocabantur Ci., canephoros eiusdem (Scopae) Plin., (Praxiteles) fecit... canephoram (heterocl.) Plin.

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

Cānidius -iī, m, s popolnim imenom P. Cān. Crassus Publij Kanidij Kras, ki je l. 43 služboval pod Lepidom v Galiji in je bil pozneje Antonijev legat; po Antonijevi smrti ga je dal Oktavijan ubiti: Ci. ep., Vell.

canifōrmis -e (canis in fōrma) pasjelik, pasji: Anubis Prud.

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

canistra -ōrum, n (izpos. κάναστρον) iz bičja ali trstike spletene košarice za kruh, sadje, cvetje: Ci. ep., V., H. idr., in patulis redolentia māla canistris O. — Pozna soobl. canistrī -ōrum, m: Pall.

Cānius -iī, m Kanij, rim. nom. propr.

1. C. Canius Gaj Kanij, rim. vitez, Ciceronov sodobnik: Ci.

2. Canius Rufus Kanij Ruf, rim. pesnik, Marcijalov prijatelj: Mart.

3. Iulius Canius Julij Kanij; bil je obtožen in prisiljen narediti samomor kakor Seneka in Soran: Sen. ph.; pl. Cāniī = možje, kakršen je bil Kanij: Boet.