Franja

sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
sekira se je skrhala la scure si è spuntata
nabrusiti sekiro affilare la scure
dvoročna sekira mannaia
mesarska sekira scure da macellaio
tesarska sekira ascia da carpentiere
pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

seldom [séldəm]

1. prislov
redko(kdaj), malokdaj

seldom or never redko, da ne rečem nikoli

2. pridevnik
arhaično redek

selítev migration; (iz hiše) removal; change of abode (ali of residence, of dwelling)

selítev narodov migration of people; (masovna) trek; (ponoči, ne da bi plačali stanarino) moonlight flit
doklada za selítev allowance for removal
po naši selítvi v to hišo after our removal to this house
tri selítve je isto kot požar three removals are as bad as a fire

sēlla f

1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati

2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)

3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu

4. geogr. sedlo

5. anat.
sella turcica turško sedlo

6. pohrbtina (telečja, janjčja)

sellette [sɛlɛt] féminin stolček; na vrvi obešen stolček za gradbene delavce

être sur la sellette biti obtožen; biti oseba, o kateri se govoriti, o njenih dobrih in slabih lastnostih
mettre, tenir quelqu'un sur la sellette (figuré) izpraševati, zasliševati koga; pestiti ga z vprašanji (da bi zvedeli, kar prikriva)

sèm adv.

1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua

2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene

sembler [sɑ̃ble] verbe intransitif zdeti se; dajati vtis

ce me semble tako se mi zdi
il semble être malade videti je bolan; zdi se, da je boian
que vous en semble? kaj se vam zdi, kaj mislite o tem?
à ce qu'il me semble kakor se mi zdi
si bon vous semble če se vam ljubi, če hočete
je travaille quand bon me semble delam, kadar hočem
sembler bon biti všeč, prijati
il m'a semblé bon de rester chez moi prijalo mi je ostati doma

Semelē -ēs, f in (v odvisnih sklonih tudi) Semela -ae, f (Σεμέλη) Seméla, Kadmova hči, z Jupitrom mati Bakha. Ko je bila noseča, jo je ubila strela njenega božanskega ljubimca, ko ga je preprosila, da se ji je prikazal v vsem svojem božanskem veličastvu: HYG., MACR. idr., arserat obsequio Semele Iovis O., gravidamque dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., Liber Semelā nudus CI., Semelae puer (= Bacchus) H., proles Semelae Bacchus TIB., ut Semelā est combustus (sc. Iuppiter) PR., narrabis Semelae PR., lucus erat. Dubium Semelae Stimulaene vocetur O. Od tod adj. Semelēius ali Semelēus 3 Semélin, semélski, semeléjski: Semeleia proles (= Bacchus) O., Semeleius Thyoneus H., Semelea busta STAT.

semelle [səmɛl] féminin podplat (pri čevlju, nogavici); dolžina noge; vložek (podplat); podloga; prečen tram

semelle de bois, en caoutchouc, de cuir lesen, iz kavčuka, usnjen podplat
semelle de redressement, orthopédique ortopedski vložek
ne pas avancer d'une semelle (figuré) niti koraka ne napredovati
battre la semelle tolči z nogami ob tla (da bi se ogreli)
ne pas reculer d'une semelle niti za ped se ne umakniti
c'est de la semelle to je podplat (o žilavem mesu)
ne pas quitter quelqu'un d'une semelle biti komu vedno za petami
remettre des semelles à des chaussures dati nove podplate na čevlje
souliers masculin pluriel à semelle double čevlji z dvojnim podplatom

sēminō -āre -āvī -ātum (sēmen)

I.

1. sejati, posejati, zasejati, nasejati: hordeum, triticum COL., seminati dentes (sc. draconis) ACR.; subst. pt. pf. pl. n. sēmināta -ōrum, n setve, setvišča, posevki, setvíne: AMBR.

2. metaf.
a) ploditi, oploditi (oplojevati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), spoče(nja)ti, razmnožiti (razmnoževati), zaroditi (zarajati), obroditi; o ljudeh in živalih: decumo post mense nascetur puer quam seminatus est PL., quod seminabit asinus COL., seminare hoc pecus COL., mularum genus COL.; o rastl.: viscum, quod non sua seminat arbos V., nullius ... agricolae cultu stirps tam diuturna quam poëtae versu seminari potest CI. se ne da gojiti (iz semena).
b) oplemeníti, oplemenititi (oplemenjevati, oplemenitovati), oploditi (oplojevati): tauri seminandis armentis idonei COL.

3. pren. (raz)sejati po svetu: cultum dei per totam terram LACT., religionem cultus sui per orbem terrae LACT. –

II. posejati, zasejati, obsejati: agrum COL.

sēmi-ūstus in sēm-ūstus 3 (sēmi in ūrere) napol (na pol) sežgan, polsežgan, napol (na pol) požgan, polpožgan, napol (na pol) upepeljen, polupepeljen: semiustus Typhon CI., semustum forum L., robora semusta V., Enceladi semustum fulmine corpus V., semiustamque facem … viator ponet O., pauca tectorum vestigia supererant, lacera et semusta T., semiustum cadaver SUET., semustaque nosco cingula STAT., quae (sc. dona) nuper ab arce victor fumantis rapuit semusta Sagunti SIL., Vari corpus semiustum VELL.; pren.: se populare incendium priore consulatu semustum effugisse L. da je ... komaj celo kožo odnesel.

Semnōnēs -um, m (Σέμνωνες, Σέμνονες) Semnóni, germansko pleme, glavno pleme Svebov (predniki današnjih Švabov); T. poroča, da so živeli med Odro in Labo severno od Krkonoških gora: T., VELL.

semoncer [səmɔ̃se] verbe transitif opomniti, ukoriti, grajati; (marine)

semoncer un navire pozvati ladjo, da razvije svojo zastavo

sēmpre avv.

1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno

2. stalno

3. vsakokrat

4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?

5. vendar; če

6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

senatorkin pridevnik
(o članici senata) ▸ szenátorasszonyi, szenátorasszony
Okoli 16 odstotkov senatorkinih volivcev se še ni odločilo, okoli 23 odstotkov napoveduje podporo McCainu. ▸ A szenátorasszony szavazóinak körülbelül 16 százaléka még nem döntött, 23 százalékuk pedig McCaint fogja támogatni.
Tajna služba je povedala, da že preiskujejo ozadje senatorkine objave. ▸ A titkosszolgálat elárulta, hogy már vizsgálják a szenátorasszonyi nyilatkozat hátterét.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

sénčica (-e) f dem. od senca ombretta; pren.
niti za senčico se oddaljiti od začrtane poti non deviare affatto dalla via da percorrere

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!