Franja

ček [é] moški spol (-a …) der Scheck, -scheck (cirkularni Zirkularscheck, gotovinski Barscheck, imenski Rektascheck/Namensscheck, imetniški Inhaberscheck, obračunski Verrechnungsscheck, po odredbi Orderscheck, poštni Postscheck, potovalni Reisescheck/Travellerscheck)
ček brez kritja ungedeckter Scheck
… čeka, čekov Scheck-
blanket ček der Scheckvordruck
koristnik čeka der Schecknehmer
ponareditev čeka die Scheckfälschung
ponarejevalec čeka/čekov der Scheckfälscher
preklic čeka der Scheckwiderruf/ die Schecksperre
vnovčenje čeka die Scheckeinlösung
plačevanje/plačilo s čekom die Scheckzahlung
preklicati ček einen Scheck sperren lassen

čék cheque, ZDA check

s čékom by cheque
bianko čék blank cheque
čék po odredbi cheque to order
čék na prinašalca cheque to bearer, bearer cheque
čék za X SIT a cheque for X tolars
imetnik čéka holder of a cheque
naslovnik čéka payee
prinašalec čéka bearer of a cheque
plačilo, plačevanje s čékom payment by cheque
turističen čék traveller's cheque
čék brez kritja, nepokrit čék uncovered cheque, pogovorno rubber cheque, bouncer
ponarejen čék forged cheque, žargon stumer
ponarejevalec čékov cheque forger
ponareditev čék forgery of a cheque
izdati, napisati čék to draw a cheque; to make out a cheque
indosirati čék to endorse a cheque
vnovčiti čék to cash a cheque
prekrižani čék crossed cheque

čék chèque moški spol

ček brez kritja chèque sans provision
plačilo s čekom règlement moški spol (ali paiement moški spol) par chèque
imetnik čeka porteur moški spol d'un chèque
vnovčiti ček toucher (ali encaisser) un chèque

čék cheque m

ček brez kritja checo no cubierto (ali sin provisión)
imenski ček cheque nominativo
odprt (blokiran, zastarel) ček cheque abierto (bloqueado, caducado)
turistični ček cheque turístico (ali de viaje)
plačilo s čekom pago m con cheque
imetnik čeka tenedor m (ali portador m) de un cheque
izstaviti ček extender (ali librar) un cheque
plačati s čekom pagar con cheque
vnovčiti ček cobrar un cheque

čekóvni

čekovna knjižica carnet moški spol de chèque(s), chéquier moški spol
čekovni račun compte moški spol de chèque(s)

čelad|a ženski spol (-e …) der Helm; zaščitna - gradbinska, gasilska ipd.: der Schutzhelm; motoristična: der Sturzhelm; -helm (gasilska Feuerschutzhelm, integralna Integralhelm, mrežasta Spangenhelm, tropska Tropenhelm)
brez čelade helmlos
s čelado na glavi behelmt
modre čelade Blauhelme množina

čelada samostalnik
(zaščitno pokrivalo) ▸ sisakPovezane iztočnice: kolesarska čelada, vikinška čelada, čelada za motokros

čeljust² ženski spol (-i …) tehnika die Backe; (prijemalo) der Greifer; -backe (drsna Gleitbacke, naletna Auflaufbacke, ploščata Flachbacke, prijemalna Klemmbacke, vpenjalna Klemmbacke/Spannbacke, zavorna Bremsbacke)
lovstvo past s čeljustjo die Bügelfalle

čel|o² [ê] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura die Giebel, -giebel (koničasto Spitzengiebel, segmentno Volutengiebel, strešno Dachgiebel, stopničasto Staffelgiebel)
slemensko čelo die Giebelspitze
s čelom gegiebelt
okrasno čelo das Gesprenge
gotsko okrasno čelo der Wimperg/ die Wimperge; gradbeništvo, arhitektura pri loku: die Stirn, das Haupt
ločno čelo der Bogenlauf

čêlo (-a) n

1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!

2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio

čepic|a [é] ženski spol (-e …) die Mütze, -mütze (s cofom die Zipfelmütze, jakobinska Jakobinermütze, nočna Nachtmütze, službena Dienstmütze, volnena Wollmütze); die Kappe (jahalna Reitkappe, lovska Jagdkappe, norčevska Narrenkappe/Schellenkappe); pri ženski narodni noši večinoma: die Haube
sokolja čepica lovstvo die Falkenhaube
rastlinstvo, botanika koreninska čepica die Wurzelhaube
ščitek na čepici der Mützenschirm

čépnik sacacorcho(s) m

patentni čepnik sacacorcho(s) automático

česálo (za konje) horse comb; currycomb

s česálom čistiti to curry, to currycomb

česati glagol
1. (urejati lase ali dlako) ▸ fésül, fésülködikČe imate dolge lase, jih ne češite mokrih, saj to še pospeši njihovo izpadanje. ▸ Ha hosszú a haja, ne fésülje nedvesen, mivel ez felgyorsítja a hajszálak tönkremenetelét.
Kratkodlakih psov seveda ni treba česati, moramo pa jih redno krtačiti. ▸ A rövidszőrű kutyákat nem szükséges fésülni, de rendszeresen ki kell kefélni a bundájukat.

2. (o vlaknih) ▸ fésül
3. (temeljito preiskovati) ▸ átfésül
Enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor. ▸ A honvédelmi minisztérium alakulatai megkezdték a terep, elsősorban a légtér átfésülését.

čes|en [ê] moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika der Knoblauch
glavica česna die Knoblauchzwiebel
stro(če)k česna die Knoblauchzehe
česen v prahu das Knoblauchpulver
maslo s česnom die Knoblauchbutter
vonj po česnu der Knoblauchgeruch

čêsen (-sna) m bot. aglio (Allium sativum):
dišati po česnu puzzare di aglio
začiniti s česnom condire con aglio
glavica, strok česna capo, spicchio d'aglio
divji česen (čemaž) aglio orsino (Allium orsinum)

čêsen ajo m

začiniti s česnom sazonar con ajo

Češka samostalnik
(država) ▸ CsehországSopomenke: Češka republika

češnja samostalnik
1. Prunus avium (drevo) ▸ cseresznye, cseresznyefaPovezane iztočnice: divja češnja

2. (plod) ▸ cseresznyePovezane iztočnice: briška češnja

3. neštevno (les) ▸ cseresznye, cseresznyefaPotrebujemo seveda tudi klekeljne, ki so narejeni iz češnje, slive ali javorja, skratka gladkega lesa brez grč. ▸ Természetesen szükség van csipkeverő orsókra is, amelyek készülhetnek cseresznyefából, szilvafából vagy juharfából, tehát sima, görcsmentes faanyagból.
Pohištvo je na voljo v barvi češnje, bukve ali svetlega oreha. ▸ Cseresznye-, bükk- vagy világos diószínben lehet kapni a bútort.

češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznye
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyés
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.

4. (o barvi) ▸ cseresznye