Franja

oscillum -ī, n (oscillāre)

1. gugalnica, viseča mreža: Tert., oscillum Santra dici ait, oscillant (po nekaterih izdajah oscellant), id est inclinent, praecipitesque afferantur Santra ap. Fest., quia per eos dies feriarum et oscillis moveantur Fest.

oseb|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Person
pravo fizična oseba natürliche Person
pravo pravna oseba juristische Person, Rechtsperson (s statusom pravne osebe mit Rechtspersönlichkeit)
religija božja oseba göttliche Person
-person (kontakna Kontaktperson, nadzorna Aufsichtsperson, za otroka pomembna Bezugsperson, poskusna Versuchsperson, uradna Amtsperson, vojaška Militärperson)
za lastno osebo für die eigene Person
v eni osebi in einer Person
|
… oseb Personen-
(prevoz die Personenbeförderung, skupnost die Personenmehrheit, število die Personenzahl, zaščita der Personenschutz, zavarovanje die Personenversicherung, združenje die Personengemeinschaft)
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
|
… na osebo pro Person, pro Kopf, pro Nase
Personen- (kilometer der Personenkilometer)
po osebi pro Person, pro Nase
dohodek po osebi das Pro-Kopf-Einkommen
pred trejimi osebami vor Dritten
za osebo für die Person
Personen- (spomin das Personengedächtnis)
jaz za svojo osebo ich für meine Person
za eno osebo für eine Person, Einzel-
(karta/vstopnica die Einzelkarte, postelja das Einzelbett)

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity

oséba (-e) f

1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite

2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona

4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato

osebni dohodek moški spol der Lohn, za uradnike: das Gehalt; Bezüge, Dienstbezüge množina
nadomestilo za osebni dohodek za čas bolezni das Krankengeld
povprečni osebni dohodek der Regellohn
davek na osebni dohodek die Lohnsteuer
kartica plačanih davkov na osebni dohodek die Lohnsteuerkarte
pravo izvršba na osebni dohodek die Lohnpfändung
boj za osebne dohodke der Lohnkampf
izpad osebnega dohodka der Lohnausfall
dobivati osebni dohodek po prometu umsatzbeteiligt sein
izplačilo osebnega dohodka die Lohnauszahlung
izplačevanje osebnega dohodka med dopustom, čakanjem … die Lohnfortzahlung
knjigovodja osebnih dohodkov der Lohnbuchhalter
knjigovodstvo osebnih dohodkov die Lohnbuchführung
zamrznitev osebnih dohodkov der Lohnstopp

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
osem in pol achteinhalb
bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
po osem je acht, ljudi: zu acht
deliti na osem delov achteln
na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
na osmih straneh achtseitig
v osmih knjigah in acht Bänden
ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
vlak ob osmih der Achtuhrzug

osemindvajsetleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ huszonnyolc évesSvet je pretresla vest o tragični smrti komaj osemindvajsetletnega igralca. ▸ A világot megrázta a mindössze huszonnyolc éves színész tragikus halála.

2. (o obdobju) ▸ huszonnyolc éves, huszonnyolc éve tartó
On je nekdaj znani DJ z osemindvajsetletnim neprekinjenim stažem vrtenja glasbe po diskotekah. ▸ Ő egy korábban jól ismert DJ, aki huszonnyolc évig megszakítás nélküli pörgette a zenét a diszkókban.

osípati (-am) | osipávati (-am)

A) perf., imperf.

1. rincalzare

2. far cadere; scuotere

B) osípati se (-am se) | osipávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. cadere

2. šol. calare, ridursi:
študenti se po prvem letniku zelo osipajo il numero degli studenti dopo il primo anno cala notevolmente, dopo il primo anno molti studenti abbandonano

3. pren. passare, tramontare

osončje samostalnik
(planetarni sistem) ▸ naprendszerToda vse to se zdaj dogaja v nekem zelo oddaljenem osončju, kjer plovila s pogonom na sončno energijo in druga križarijo po nekem posebnem ozračju, v katerem ni težnosti, a v katerem živa bitja kljub temu lahko dihajo. ▸ De mindez most egy nagyon távoli naprendszerben történik, ahol a napenergiával működő légi és más járművek cirkálnak egy különleges légkörben, amelyben nincs gravitáció, de amelyben az élőlények ennek ellenére lélegezhetnek.
Sopomenke: Osončje

ōspite

A) m, f

1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)

2. gost, gostja

3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi

B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo

ossēquio m (pl. -qui)

1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
in ossequio a v skladu, po:
in ossequio alle leggi po zakonu

2.
ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren!

osservanza f

1. spoštovanje pravil, predpisov:
di stretta osservanza strogo po predpisih, v skladu z normami

2. (v pisemski korespondenci) spoštovanje:
con profonda osservanza z globokim spoštovanjem

ossuārium (ossārium) -iī, n (os, ossis) žara za kosti, po drugih: kostišče, kostnica: Ulp. (Dig.).

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

ostávka démission ženski spol , abdication ženski spol

ostavka vlade démission du cabinet
pismena ostavka lettre ženski spol de démission
(po)dati ostavko donner (ali présenter, remettre) sa démission, démissionner, se démettre
dati ostavko na predsedništvo se démettre de sa charge de président
v ostavki démissionnaire
minister v ostavki ministre moški spol démissionnaire

ostávka dimisión f

(ki je) v ostavki dimisionario, dimitente
(po)dati ostavko presentar su dimisión
dati ostavko na predsedništvo dimitir el cargo de presidente

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

osúmiti soupçonner quelqu'un de, suspecter quelqu'un de, tenir quelqu'un pour suspect (ali en suspicion) de quelque chose

osumiti koga po krivem suspecter quelqu'un à tort
bil je osumljen kraje on le soupçonna de vol