Franja

vést¹ conscience ženski spol (morale)

čista vest conscience pure (ali nette)
dobra (slaba) vest bonne (mauvaise) conscience
kosmata vest conscience élastique (ali large)
mirna vest conscience tranquille
po najboljši vesti en son âme et conscience
glas vesti voix ženski spol de la conscience
svoboda vesti liberté ženski spol de conscience
izprašati si vest faire son examen de conscience
olajšati si vest soulager (ali décharger, libérer) sa conscience
potolažiti si vest tranquilliser sa conscience
vest ga peče, grize il a des remords, sa conscience le tourmente
apelirati na vest koga faire appel (ali s'adresser) à la conscience de quelqu'un
čista vest je najboljše zglavje une conscience pure est un bon oreiller

vést² (novica, sporočilo) nouvelle ženski spol , connaissance ženski spol , information ženski spol , communication ženski spol , renseignement moški spol ; avis moški spol , avertissement moški spol

vesti (radio) nouvelles, bulletin d'information, journal parlé
zadnje vesti dernières nouvelles, (v časopisu) dernière heure, faits divers
končno imam vesti od njega j'ai enfin de ses nouvelles
širiti vesti divulguer (ali diffuser) des nouvelles
vest se je raznesla le bruit s'est répandu

vést² (-í) f notizia, nuova; voce:
razveseljiva vest allegra notizia
najnovejše vesti ultime notizie, recentissime
športne vesti notizie sportive; rad. notiziario sportivo
potrditi, zanikati vesti confermare, contestare le notizie
(v osmrtnicah) sporočam žalostno vest, da je umrl ... ci duole informare che è deceduto...

vést² conciencia f

brez vesti sin conciencia
dobra (slaba, kosmata) vest buena (mala, ancha) conciencia
svoboda vesti libertad f de conciencia
vprašanje vesti caso m de conciencia
s čisto vestjo sin cargo de conciencia
imeti na vesti kaj tener a/c sobre la conciencia
imeti čisto (mirno) vest tener la conciencia limpia (tranquila)
imeti kosmato vest tener ancha la conciencia, fam tener la manga ancha
apelirati na vest koga apelar a la conciencia de alg
biti brez vesti no tener conciencia
vest me peče zaradi tega me hago de eso caso de conciencia
vest ga grize le remuerde la conciencia
grizenje, očitanje vesti rescoldo m
izprašati si vest hacer examen de conciencia
olajšati si vest descargar la conciencia
potolažiti si vest tranquilizar su conciencia
čista vest je najboljše zglavje el mejor plumón es una buena conciencia

vêsti (vêdem) conduire, mener, guider

vesti se se conduire, se comporter, se tenir
lepo (slabo) se vesti bien (mal) se conduire, se comporter, se tenir
znati se vesti v družbi avoir du savoir-vivre, savoir se tenir dans le monde, connaître les usages du monde

vêsti (vêdem)

A) imperf.

1. (peljati) condurre, portare; associare:
vesti koga za roko portare qcn. per mano
vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri

2. (voditi) portare:
vesti do zmede, v zmedo portare al caos

B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.

1. comportarsi, portarsi:
vesti se kot gospodar farla da padrone
vesti se mirno comportarsi tranquillamente
vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.

2. comportarsi, agire:
umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera

vestigio m (m pl. -gi, f pl. -gia)

1. sled, stopinja (tudi pren.); ekst. noga:
seguire le vestigia pren. iti po stopinjah

2. pren. sled

3.
vestigia f pl. ruševine:
le vestigia di Tebe ruševine Teb

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vestīgō -āre -āvī (vestīgium)

1. (o živalih) slediti, zaslediti (zasledovati), iti (hoditi) po sledi (sledeh): cum feras vestigat Umber Sen. tr., (sc. tigris) fertur praeceps odore vestigans (sc. captorem) Plin.

2. klas. le metaf. o človeku
a) izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), (po)iskati: vestigare et quaerere te Enn. ap. Ci., vestigare viros O., dimissis … per agros, qui vestigarent (sc. illos servos) L., vestigans diversa per agmina Turnum V., vestigare apes in pumice V., equum Cu., nec ulla adeo avia et sicca lacuna erat, ut vestigantium sitim falleret Cu., vestigare latrones Tert.
b) abstr. čemu slediti, izslediti (izsledovati), (po)iskati kaj, poizvedeti (poizvedovati) kaj, o čem, skušati odkriti ali najti: causas rerum, voluptates Ci., haec omnia vestigare et inquirere Ap.; z odvisnim vprašanjem: Alexander, quam regionem Dareus petisset, omni curā vestigans Cu.
c) priti na sled, izslediti, poiskati, najti, poizvedeti: perfugas et fugitivos inquirendo vestigare L., grave imperium regum nihil inexploratum, quod vestigari volunt, efficit L.

vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
vestir el rostro de severidad strogo se držati
eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
vestir de blanco belo se obleči
vestir de corto nositi kratko obleko
vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
vestir a la moda po modi se oblačiti
vestir de paisano nositi civilno obleko
vestir de uniforme nositi uniformo
cuarto de vestir oblačilnica
vestirse obleči se; pokriti se
vestirse a la moda oblačiti se po modi
vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

véšča (-e) f

1. zool. falena (Operophtera brumata); pl. vešče piralidi (sing. -e) (Pyralidae);
moknata vešča piralide (Pyralis farinalis)
velika voščena vešča tignola degli alveari (Galleria mellonella)

2. pejor. strega; vecchia strega:
sežigati vešče na grmadah bruciare le streghe sul rogo
(mazačka) guaritrice, ciarlatana

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

veterānus 3 (vetus)

1. star, mnogoleten, dolgoleten, starejše starolèt, staroléten: Dig. idr., boves Varr., hostis L. prastari sovražnik, pecus, gallinae, vinea, vites Col., vina Sen. ph.

2. klas. le o vojakih: miles veteranus (naspr. tiro) Sen. ph. veterán, star vojak, doslužen vojak, izkušen vojak; nav. v pl. milites veterani ali subst. samo veterāni -ōrum, m veteráni, stari vojaki, dosluženi vojaki, izkušeni vojaki, dosluženci, veteráni. V času republike je moral Rimljan služiti vojaški rok celih 25 let, od Avgusta naprej 20 let; kdor je služil dlje, je sodil med veterane: firmissimus exercitus ex invicto genere veteranorum militum Ci., eos … veteranos, qui pro re publica arma ceperunt … hodieque rem publicam defendunt … , non teneri solum, sed etiam commodis augere debeo Ci., veterani omnes et periti belli erant L., veterani pristinae virtutis memores acriter instare T.; od tod legio veterana L., legiones veteranae C. ali exercitus veteranus Ci., L. sestavljen(a) iz veteranov (dosluženih vojakov, doslužencev); metaf.: veteranus consilio Ambr.

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

vetrina² f

1. izložba, izložbeno okno (tudi ekst.):
ammirare le vetrine občudovati izložbe
mettersi in vetrina pren. razkazovati se, košatiti se, bahati se

2. vitrina

3.
vetrine pl. šalj. naočniki

vetta f

1. vrh; vrh gore, gora
in vetta na vrhu
giungere in vetta priti na vrh

2. pren. vrh, prvo mesto:
la vetta della classifica vrh lestvice

3.
vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave

4. vrh veje:
tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)

5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)

6. navt. konec vrvi (pri škripcu)

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vēxillārius -iī, m (vēxillum)

1. praporščak, zastavonosec, zastavonoša, zastavnik: L., T.; metaf. načelnik, vodja razbojniške čete: sublimis ille vexillarius noster Lamachus Ap.

2. pl. vēxilāriī -ōrum, m veksilárijci (= praporniki)
a) pod enim praporjem združen oddelek stalne vojske, (praporni) odred, odposlan s posebno, le začasno nalogo: ut vexillarios e legionibus ducemque deligerent T.
b) v času cesarjev so vexillarii ali natančneje vexilla veteranorum oddelek veteranov, ki so doslužili 20 oz. 16 let vojaške službe, vendar iz nje še niso bili odpuščeni, ampak le poslani na začasni dopust = veterani veksilárijci, veterani praporniki, veterani dopustniki, ki so bili tudi nekaki rezervisti (prihranjenci), rezervne enote: Veg., Vell. idr., tris praetorias cohortes et mille vexillarios … veterano exercitui obicere T., legio sexta et tredecim vexillariorum milia sequebantur T.