Franja

Zadetki iskanja

  • spádati to belong (to)

    to ne spada semkaj that is out of place here, that is beside the point, that is irrelevant
    to ne spada k našemu predmetu this is alien to our subject, this has nothing to do with our subject
    ta beseda ne spada semkaj this word is improperly used in this context (ali does not belong here)
    to ne spada nikamor! that's neither here nor there!
    to ne spada v mojo stroko this is not within my province (ali is not in my line)
    on spada med naše najboljše odjemalce he is one of our best customers
  • spájanje (-a) n

    1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
    spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
    spajanje vesoljskih ladij docking

    2. ekon.
    spajanje podjetij fusione di imprese

    3. kem.
    spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno

    4. metal.
    spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura
  • spájati (-am) | spojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
    spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
    most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

    2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
    spajati podjetja fusionare aziende
    spajati občine accorpare comuni
    spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

    3. unire:
    spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

    4. kem. combinare:
    spajati elemente combinare elementi

    5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
    spojiti v celoto sintetizzare
    spajati vrvi intugliare

    B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

    2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)
  • spaka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtmény
    Frankensteinova spaka ▸ Frankenstein teremtménye
    mutantske spake ▸ mutáns szörny
    pošastna spaka ▸ kísérteties torzszülött
    demonska spaka ▸ démoni torzszülött
    groteskna spaka ▸ groteszk szörny
    grozljive spake ▸ szörnyű teremtmények
    Dekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
    Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

    2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvény
    betonska spaka ▸ betonförmedvény
    jezikovne spake ▸ szóförmedvény
    arhitekturna spaka ▸ építészeti förmedvény
    Nikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

    3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
    Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.
  • spáka (-e) f

    1. viso stravolto, smorfia:
    kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
    natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

    2. pren. mostro

    3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
    staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore
  • spalnica samostalnik
    1. (prostor za spanje) ▸ hálószoba, háló
    ločeni spalnici ▸ külön hálószoba
    prostorna spalnica ▸ tágas hálószoba
    zakonska spalnica ▸ hitvesi hálószoba
    fantovska spalnica ▸ fiú hálószoba
    dvoposteljna spalnica ▸ kétágyas hálószoba
    podstrešna spalnica ▸ tetőtéri hálószoba
    opremljena spalnica ▸ berendezett hálószoba
    spalnica staršev ▸ szülői hálószoba
    postelja v spalnici ▸ hálószobaágy
    pohištvo v spalnici ▸ hálószobabútor
    vrata spalnice ▸ hálószobaajtó
    spati v spalnici ▸ hálószobában alszik
    ležati v spalnici ▸ hálószobában fekszik
    opremiti spalnico ▸ hálószobát berendez
    Prostor so razdelili na bivanjski prostor, spalnico in kopalnico. ▸ A teret egy nappalira, egy hálószobára és egy fürdőszobára osztották fel.

    2. (pohištvo) ▸ hálószobabútor
    prodati spalnico ▸ hálószobabútort elad
    podariti spalnico ▸ hálószobabútort elajándékoz
    kupiti spalnico ▸ hálószobabútort vesz
    V neki trgovini s pohištvom sva z ženo pred kratkim kupila spalnico. ▸ A feleségemmel nemrég vettünk egy hálószobabútort egy bútorüzletben.
  • spálnica bedroom; (za mnogo oseb) dormitory

    kombinirana spálnica in dnevna soba bed-sitting-room; pogovorno bed-sit, bed-sitter
  • spánje sleep; (mirno) slumber

    v spánju in one's sleep
    kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
    nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
    moteno, prekinjeno spánje broken sleep
    rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
    globoko spánje deep sleep
    prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
    peturno spánje five hours' sleep
    večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
    zimsko spánje winter sleep, hibernation
    pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
    noč brez spánja sleepless night
    spánje pravičnega the sleep of the just
    govoriti v spánju to talk in one's sleep
    hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
    imeti rahlo spánje to be a light sleeper
    imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
    hliniti spánje to pretend to be asleep
    pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
    pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
    planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
    prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
    spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
    spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep
  • spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

    spáti oblečen to sleep with one's clothes on
    spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
    dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
    spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
    spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
    spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
    spáti zimsko spanje to hibernate
    spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
    trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
    spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
    predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
    spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
    iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
    to mi ne da spáti it keeps me awake at night
    nisem mogel spáti I hardly slept a wink
    hoditi zgodaj spat to retire early
    ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
    bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
    zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
    vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
    kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spati kot dojenček frazem
    (mirno in brezskrbno spati) ▸ alszik, mint a tej, az igazak álmát alussza
    Zavidam ljudem, ki kljub vsakodnevnemu stresu spijo kot dojenčki. ▸ Irigy vagyok azokra az emberekre, akik a mindennapos stressz ellenére is úgy alszanak, mint a tej.
    Sopomenke: zaspati kot dojenček
  • speciálen special; particular

    speciálen primer a special case
    speciálno prislov specially
    speciálno področje particular sphere (ali field)
    speciálno jeklo special steel
    speciálna trgovina shop specializing in one type of merchandise, ZDA speciality store
  • specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
    zdravnik specialist medico specialista
    med. specialist za bolezni grla laringoiatra
    specialist za srce in ožilje cardiologo
    specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
    šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
    specialist za dirke na kronometer passista
    specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
    specialist za spuste discesista
    žarg. specialist za vlome sgarrista
  • specialitéta (-e) f specialità (tudi ekst.):
    gost. postreči z domačimi in tujimi specialitetami offrire specialità nazionali e straniere
  • specializírati to specialize

    specializírati se to become a specialist, to specialize (v in)
    specializírati se v zgodovini to specialize in history, ZDA to major in history
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare
  • spêči (spêčem)

    A) perf.

    1. cuocere, arrostire, friggere:
    speči kruh cuocere il pane
    speči na ražnju arrostire allo spiedo
    speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio

    2. ustionare, bruciare, scottare:
    vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero

    3. pren. bruciare, ferire, colpire:
    laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore

    B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi
  • speljáti (proč) to lead away, to draw off

    dati se speljáti (figurativno) to swallow the bait
    ne se dati speljáti (ne iti v past) not to let oneself be taken in (ali cheated), pogovorno to be up to someone's little game
    speljáti koga na led to take someone in, to lead someone up the garden path
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • speljáva (-e) f

    1. partenza:
    speljava in ustavljanje partenza e fermata (di un veicolo)

    2. deviazione:
    speljava vode deviazione dell'acqua

    3. seduzione, adescamento:
    speljava deklet adescamento delle ragazze