spádati to belong (to)
to ne spada semkaj that is out of place here, that is beside the point, that is irrelevant
to ne spada k našemu predmetu this is alien to our subject, this has nothing to do with our subject
ta beseda ne spada semkaj this word is improperly used in this context (ali does not belong here)
to ne spada nikamor! that's neither here nor there!
to ne spada v mojo stroko this is not within my province (ali is not in my line)
on spada med naše najboljše odjemalce he is one of our best customers
Zadetki iskanja
- spájanje (-a) n
1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
spajanje vesoljskih ladij docking
2. ekon.
spajanje podjetij fusione di imprese
3. kem.
spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno
4. metal.
spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura - spájati (-am) | spojíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia
2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
spajati podjetja fusionare aziende
spajati občine accorpare comuni
spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi
3. unire:
spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune
4. kem. combinare:
spajati elemente combinare elementi
5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
spojiti v celoto sintetizzare
spajati vrvi intugliare
B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. congiungersi, combinarsi, collegarsi
2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.) - spaka samostalnik
1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtményFrankensteinova spaka ▸ Frankenstein teremtményemutantske spake ▸ mutáns szörnypošastna spaka ▸ kísérteties torzszülöttdemonska spaka ▸ démoni torzszülöttgroteskna spaka ▸ groteszk szörnygrozljive spake ▸ szörnyű teremtményekDekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.
2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvénybetonska spaka ▸ betonförmedvényjezikovne spake ▸ szóförmedvényarhitekturna spaka ▸ építészeti förmedvényNikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.
3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor. - spáka (-e) f
1. viso stravolto, smorfia:
kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
natakniti si spako na obraz mettersi la maschera
2. pren. mostro
3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore - spalnica samostalnik
1. (prostor za spanje) ▸ hálószoba, hálóločeni spalnici ▸ külön hálószobaprostorna spalnica ▸ tágas hálószobazakonska spalnica ▸ hitvesi hálószobafantovska spalnica ▸ fiú hálószobadvoposteljna spalnica ▸ kétágyas hálószobapodstrešna spalnica ▸ tetőtéri hálószobaopremljena spalnica ▸ berendezett hálószobaspalnica staršev ▸ szülői hálószobapostelja v spalnici ▸ hálószobaágypohištvo v spalnici ▸ hálószobabútorvrata spalnice ▸ hálószobaajtóspati v spalnici ▸ hálószobában alszikležati v spalnici ▸ hálószobában fekszikopremiti spalnico ▸ hálószobát berendezProstor so razdelili na bivanjski prostor, spalnico in kopalnico. ▸ A teret egy nappalira, egy hálószobára és egy fürdőszobára osztották fel.
2. (pohištvo) ▸ hálószobabútorprodati spalnico ▸ hálószobabútort eladpodariti spalnico ▸ hálószobabútort elajándékozkupiti spalnico ▸ hálószobabútort veszV neki trgovini s pohištvom sva z ženo pred kratkim kupila spalnico. ▸ A feleségemmel nemrég vettünk egy hálószobabútort egy bútorüzletben. - spálnica bedroom; (za mnogo oseb) dormitory
kombinirana spálnica in dnevna soba bed-sitting-room; pogovorno bed-sit, bed-sitter - spánje sleep; (mirno) slumber
v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep - spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant
spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie - spáti (spím)
A) imperf.
1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno - spati kot dojenček frazem
(mirno in brezskrbno spati) ▸ alszik, mint a tej, az igazak álmát alussza
Zavidam ljudem, ki kljub vsakodnevnemu stresu spijo kot dojenčki. ▸ Irigy vagyok azokra az emberekre, akik a mindennapos stressz ellenére is úgy alszanak, mint a tej.
Sopomenke: zaspati kot dojenček - speciálen special; particular
speciálen primer a special case
speciálno prislov specially
speciálno področje particular sphere (ali field)
speciálno jeklo special steel
speciálna trgovina shop specializing in one type of merchandise, ZDA speciality store - specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
zdravnik specialist medico specialista
med. specialist za bolezni grla laringoiatra
specialist za srce in ožilje cardiologo
specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
specialist za dirke na kronometer passista
specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
specialist za spuste discesista
žarg. specialist za vlome sgarrista - specialitéta (-e) f specialità (tudi ekst.):
gost. postreči z domačimi in tujimi specialitetami offrire specialità nazionali e straniere - specializírati to specialize
specializírati se to become a specialist, to specialize (v in)
specializírati se v zgodovini to specialize in history, ZDA to major in history - specífičen (-čna -o) adj.
1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
med. specifična bolezen malattia specifica
fiz. specifična teža peso specifico
fiz. specifična toplota calore specifico
fiz. specifični upor resistenza specifica
2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare - spêči (spêčem)
A) perf.
1. cuocere, arrostire, friggere:
speči kruh cuocere il pane
speči na ražnju arrostire allo spiedo
speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio
2. ustionare, bruciare, scottare:
vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero
3. pren. bruciare, ferire, colpire:
laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore
B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi - speljáti (proč) to lead away, to draw off
dati se speljáti (figurativno) to swallow the bait
ne se dati speljáti (ne iti v past) not to let oneself be taken in (ali cheated), pogovorno to be up to someone's little game
speljáti koga na led to take someone in, to lead someone up the garden path - speljáti (spéljem) | speljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì
2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare
3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia
4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato
5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.
6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume
B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scivolare, slittare
2. passare con forza, a stento - speljáva (-e) f
1. partenza:
speljava in ustavljanje partenza e fermata (di un veicolo)
2. deviazione:
speljava vode deviazione dell'acqua
3. seduzione, adescamento:
speljava deklet adescamento delle ragazze