Franja

cammino m

1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma

2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati

5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot

camp¹ [kæmp] samostalnik
tabor, taborišče, šotorišče, začasno bivališče; šotorjenje
figurativno vojaško življenje

to break up (ali strike) a camp zapustiti, pospraviti taborišče
concentration camp koncentracijsko taborišče
camp follower marketandar(ica); vojaška prostitutka
to pitch a camp utaboriti se
in the same camp enakih misli
courts and camps dvorsko in vojaško življenje

campagna

1. polje, poljana; dežela; podeželje:
buttarsi alla campagna pren. skriti se (pred pravico)
battere la campagna pren. prečesati teren (v policijskih akcijah); voditi bojne akcije
in campagna na deželi
gente di campagna kmetje, podeželani

2. ekst. sezona:
la campagna delle barbabietole sezona repe

3. voj. operacija, bojni pohod:
le campagne d'Africa operacije v Afriki
artiglieria da campagna poljsko topništvo

4. kampanja, akcija:
campagna elettorale volilna kampanja
campagna pubblicitaria reklamna akcija
campagna acquisti šport najemanje novih igralcev

campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

à la campagne na deželi, na kmetih
en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
maison féminin de campagne hiša na deželi
partie féminin de campagne izlet na deželo
travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
vie féminin à la campagne življenje na deželi
battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
se mettre en campagne stopiti v akcijo
faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campato agg.

1. poudarjen; reliefen

2.
campato in aria neosnovan, brez podlage, iz trte zvit
progetti campati in aria gradovi v oblakih

campē -ēs, f in campa -ae, f (gr. καμπή)

1. ovinek; pren.: campas dicere Pl. izvijati se, izgovarjati, izmotavati se.

2. (v obl. campē) gosenica: Col. poet., Pall.

campeggiare v. intr. (pres. campeggio)

1. taboriti, kampirati

2. voj. redko taboriti, utaboriti se, zavzeti položaje

3. izstopiti, izstopati; biti poudarjen (tudi pren.):
in tutto il romanzo campeggia la figura del padre skozi ves roman izstopa lik očeta

campione

A) m

1. pren. borec, zagovornik, paladin:
campione del progresso borec za napredek

2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
campione assoluto absolutni prvak
è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

3. vzorec:
un campione di vino vinski vzorec
prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
un bel campione! iron. mojster in pol!

4. fiz. prototip:
il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

5. vzorec (v statistiki):
campione rappresentativo reprezentativni vzorec
campione a scelta casuale naključni vzorec

B) agg. invar.

1. šport
squadra campione prvak (moštvo)

2. vzorčen:
indagine campione vzorčna preiskava

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

camporēlla f severnoital. njivica:
andare in camporella šalj. povaljati se v senu, ljubimkati v naravi

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

cāmus -ī, m (gr. κημός) nagobčnik, torba: Ambr., It., Vulg.; occ. kot mučilno orodje za sužnje in zlikovce: Acc. ap. Non., Pl.

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)

canālicolae -ārum, m (canālis¹ 1. in colere) reveži, ki so postavali na forumu ob kanalu: P. F.; sg.: Gell.

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.

cancelleria f

1. sodna pisarna; vložišče:
depositare un atto in cancelleria vložiti akt na vložišču; kancelariat

2. kanclerstvo; ministrstvo za zunanje zadeve:
la cancelleria di Bonn bonsko zunanje ministrstvo

3. pisarniške potrebščine:
cancelleria, articoli di cancelleria pisarniške potrebščine

cancellī -ōrum, m (demin. cancer¹)

1. omrežje, mreža, okrižje, ograja, pregrada, ograje, pregrade: Col., Icti., cancelli scenici Varr., cancellis primos inseruisse pedes (v gledališču) O., tantus ex fori (iz sodišča) cancellis plausus excitatus Ci., c. fenestrarum Aug.; o mrežasti slonji koži: Plin. Sg. cancellus: Ulp. (Dig.).

2. pren. meje: si extra hos cancellos egredi conabor, quos mihi ipse circumdedi Ci., certarum rerum forensibus cancellis circumscripta scientia Ci., praetori... circumdati cancelli videntur in sua provincia Ci., intra cancellos coniecti pugnare cogebantur Auct. b. Afr. na omejen prostor, cancelli severitatis Cod. Th.

cancer² -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)

1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.

2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.

3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.

Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr.

cancrēna f

1. med. gangrena:
andare in cancrena postajati gangrenozen

2. pren. rakava rana:
la cancrena della corruzione rakava rana korupcije