vōlta1 f
1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg
2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)
3. aero pentlja, luping
4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)
5. volta (ples)
6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera
8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko
Zadetki iskanja
- volucer -cris -cre, adv. volucriter (volāre)
1. leteč, perutnat, krilat: bestiae volucres Ci. ali volucria animalia T.; pesn.: ales O., turba O. ptice, ptiči, perutnina, columba V., angues Ci., dracones O., penna Tib.; subst. volucris -is, f (sc. bestia), m (sc. ales) le Ci. poet. (De divin. II, 30) ptica, ptič: volucris Iunonia ali Iunonis volucris O. pav, peregrina Ph. (ptica) selivka; pogosto v pl.: H., Pr., Petr., Suet., Mart. idr., quemadmodum volucres videmus … fingere et constituere nidos Ci., teneros volucrīs … peremit Ci. poet., pecudes pictaeque volucres V., volucrum cantus Ci., matutini volucrum sub culmine cantus V. lastovic, lastovk, matutinos volucrum tramittere cantus Sil. petelinov, flumineae volucres O. labodi, volucres marinae O., Pr., suetae aquis volucres T., e campis Latiae fulsere volucres Lucan. orli, Tyrrhenae volucres (= Sirenes) Stat. tirenske krilatke; pesn.: volucris parvula muha: Ph. ali mušica: Amm. ali čebela: Amm.
2. metaf.
a) krilat, okriljen, krila imajoč: Cupido O., deus ali puer (= Cupido) O., volucrum mater Amorum O., deus (= Mercurius) Stat., pes (sc. Mercurii; Merkur je namreč imel obuvala s krili) O., volucer Danaēius (= Perseus) Stat., equus (= Pegasus) O., volucres insidiae (= Calais in Zetes, ki sta bila okrivljena) Pr.
b) leteč, hiter, nagel, uren, jadrn: sagitta V., harundo V. puščica, ferrum V. izstrelek, puščica, strela, classis, currus, rotae V., motus astrorum Ci. poet., nuntius Ci., equus Mart., volucer pede Aus. urnonog, volucriter festinans, volucriter congregati Amm.
c) pren. begoten, hiteč, hiter, brz: aliud autem genus (sc. dicendi) … verbis volucre atque incitatum Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., fama O., Petr., fatum H.; occ. bežen, begoten, minljiv, nestalen, nestanoviten: fortuna Ci., aurae, somnus V., fumus V. bežna megla, dies H., gaudium T.
Opomba: Volucer fem.: volucer fama Petr.; volucris m: sive ego per liquidum volucris vehar aëra pennis Tib., volucris sonipes Sil.; gen. pl. nav. volucrum, in to subst.: Ci., V., Sil.; adj.: V., O.; toda (subst.) tudi volucrium: Varr., Ci. ap. Char. - voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)
I. act.
1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.
2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —
II. pass.
1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.
2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci. - voluptuōsus 3, adv. -ē (voluptās) poln slasti, poln veselja, razveseljiv, razveseljujoč, razveseljevalen, radosten, vesel, dobrovoljen, zabaven: Cass., Vulg., Eccl., non humanum modo sed etiam voluptuosum est alere ac pascere Ps.-Q., quod non minus utile quam voluptuosum posse utraque eadem opera Plin. iun., GENIALIS HIEMS voluptuosa, convivalis Serv., voluptuosa loca Porph., voluptuosissimum tempus Sid., voluptuosissimum (sc. esse) reputans, si forte … Sid.
- vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta
1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.
2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr. - vóščiti1 (-im) perf., imperf. augurare, dare:
voščiti dober dan augurare, dare il buon giorno
voščiti srečno novo leto augurare il buon anno
voščiti komu prijazno besedo essere cortese con qcn.
pren. najbolje je, da si voščimo zbogom è meglio lasciarci, separarci - votant, e [vɔtɑ̃, t] adjectif glasujoč; volilen; glasovalec, -lka; volivec, -vka
- vótek (-tka) m
1. tekst. trama:
navijati, vnašati votek avvolgere, inserire la trama
bombažni, volneni votek trama di lana, di cotone
čolniček z votkom navetta e trama
2. pren. trama, intreccio - vótel (-tla -o) adj.
1. cavo, vuoto, incavato:
rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo
2. profondo, cavernoso:
votel glas voce cavernosa
3. pren. vuoto vacuo
4. pren. infondato, indeterminato:
votel strah una paura infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
votle mere misure di capacità
bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
grad. votli tlakovec tavella
votli zidak forato; pignatta
votlo steklo vetro soffiato
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente - votkovína (-e) f tekst. intreccio dei fili di trama:
snutkovina in votkovina intreccio dei fili di ordito e dei fili di trama - voûté, e [vute] adjectif obokan; ukrivljen
vieillard tout voûté čisto upognjen starec - voyant, e [vwajɑ̃, t] adjectif viden
couleur féminin voyante kričeča barva
robe féminin voyante obleka kričeče barve
avoir des goûts voyants imeti ekstravaganten okus - voyant, e [vwajɑ̃, t] masculin svetlobni signal, kontrolna luč; vieilli prerok; jasnovidec; féminin jasnovidka, vedeževalka
- vozíti (vózim)
A) imperf.
1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità
2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella
3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!
4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa
5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre
B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno - vozóvnica (-e) f biglietto:
avtobusna, letalska, tramvajska, železniška vozovnica biglietto della corriera; biglietto aereo; tranviario, ferroviario
povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
mesečna vozovnica abbonamento mensile
imeti vozovnico essere munito di biglietto - vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)
A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.
B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle - vpoglèd (-éda) m visione, vista; esame:
spisek je na vpogled javnosti l'elenco è dato in visione al pubblico
dobiti, imeti vpogled v kaj farsi un'idea, avere un'idea di qcs., capacitarsi di qcs.
ekon. hranilna vloga na vpogled deposito a vista - vprašáj (-a) m
1. lingv. punto interrogativo
2. pren. interrogativo, quesito; forse:
gradnja druge atomske centrale je pod vprašajem la costruzione di una nuova centrale nucleare è in forse - vprašánje (-a) n
1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
zasuti z vprašanji bombardare di domande
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
lit. retorično vprašanje domanda retorica
2. questione, problema:
manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
vprašanje beguncev il problema dei profughi
gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
denar ni vprašanje non è problema di soldi - vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso