Franja

Zadetki iskanja

  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • volucer -cris -cre, adv. volucriter (volāre)

    1. leteč, perutnat, krilat: bestiae volucres Ci. ali volucria animalia T.; pesn.: ales O., turba O. ptice, ptiči, perutnina, columba V., angues Ci., dracones O., penna Tib.; subst. volucris -is, f (sc. bestia), m (sc. ales) le Ci. poet. (De divin. II, 30) ptica, ptič: volucris Iunonia ali Iunonis volucris O. pav, peregrina Ph. (ptica) selivka; pogosto v pl.: H., Pr., Petr., Suet., Mart. idr., quemadmodum volucres videmus … fingere et constituere nidos Ci., teneros volucrīs … peremit Ci. poet., pecudes pictaeque volucres V., volucrum cantus Ci., matutini volucrum sub culmine cantus V. lastovic, lastovk, matutinos volucrum tramittere cantus Sil. petelinov, flumineae volucres O. labodi, volucres marinae O., Pr., suetae aquis volucres T., e campis Latiae fulsere volucres Lucan. orli, Tyrrhenae volucres (= Sirenes) Stat. tirenske krilatke; pesn.: volucris parvula muha: Ph. ali mušica: Amm. ali čebela: Amm.

    2. metaf.
    a) krilat, okriljen, krila imajoč: Cupido O., deus ali puer (= Cupido) O., volucrum mater Amorum O., deus (= Mercurius) Stat., pes (sc. Mercurii; Merkur je namreč imel obuvala s krili) O., volucer Danaēius (= Perseus) Stat., equus (= Pegasus) O., volucres insidiae (= Calais in Zetes, ki sta bila okrivljena) Pr.
    b) leteč, hiter, nagel, uren, jadrn: sagitta V., harundo V. puščica, ferrum V. izstrelek, puščica, strela, classis, currus, rotae V., motus astrorum Ci. poet., nuntius Ci., equus Mart., volucer pede Aus. urnonog, volucriter festinans, volucriter congregati Amm.
    c) pren. begoten, hiteč, hiter, brz: aliud autem genus (sc. dicendi) … verbis volucre atque incitatum Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., fama O., Petr., fatum H.; occ. bežen, begoten, minljiv, nestalen, nestanoviten: fortuna Ci., aurae, somnus V., fumus V. bežna megla, dies H., gaudium T.

    Opomba: Volucer fem.: volucer fama Petr.; volucris m: sive ego per liquidum volucris vehar aëra pennis Tib., volucris sonipes Sil.; gen. pl. nav. volucrum, in to subst.: Ci., V., Sil.; adj.: V., O.; toda (subst.) tudi volucrium: Varr., Ci. ap. Char.
  • voluptārius 3, adv. (voluptās)

    I. act.

    1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

    2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo.

    II. pass.

    1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

    2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.
  • voluptuōsus 3, adv. (voluptās) poln slasti, poln veselja, razveseljiv, razveseljujoč, razveseljevalen, radosten, vesel, dobrovoljen, zabaven: Cass., Vulg., Eccl., non humanum modo sed etiam voluptuosum est alere ac pascere Ps.-Q., quod non minus utile quam voluptuosum posse utraque eadem opera Plin. iun., GENIALIS HIEMS voluptuosa, convivalis Serv., voluptuosa loca Porph., voluptuosissimum tempus Sid., voluptuosissimum (sc. esse) reputans, si forte … Sid.
  • vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta

    1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.

    2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.
  • vóščiti1 (-im) perf., imperf. augurare, dare:
    voščiti dober dan augurare, dare il buon giorno
    voščiti srečno novo leto augurare il buon anno
    voščiti komu prijazno besedo essere cortese con qcn.
    pren. najbolje je, da si voščimo zbogom è meglio lasciarci, separarci
  • votant, e [vɔtɑ̃, t] adjectif glasujoč; volilen; glasovalec, -lka; volivec, -vka
  • vótek (-tka) m

    1. tekst. trama:
    navijati, vnašati votek avvolgere, inserire la trama
    bombažni, volneni votek trama di lana, di cotone
    čolniček z votkom navetta e trama

    2. pren. trama, intreccio
  • vótel (-tla -o) adj.

    1. cavo, vuoto, incavato:
    rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

    2. profondo, cavernoso:
    votel glas voce cavernosa

    3. pren. vuoto vacuo

    4. pren. infondato, indeterminato:
    votel strah una paura infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
    votle mere misure di capacità
    bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
    grad. votli tlakovec tavella
    votli zidak forato; pignatta
    votlo steklo vetro soffiato
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • votkovína (-e) f tekst. intreccio dei fili di trama:
    snutkovina in votkovina intreccio dei fili di ordito e dei fili di trama
  • voûté, e [vute] adjectif obokan; ukrivljen

    vieillard tout voûté čisto upognjen starec
  • voyant, e [vwajɑ̃, t] adjectif viden

    couleur féminin voyante kričeča barva
    robe féminin voyante obleka kričeče barve
    avoir des goûts voyants imeti ekstravaganten okus
  • voyant, e [vwajɑ̃, t] masculin svetlobni signal, kontrolna luč; vieilli prerok; jasnovidec; féminin jasnovidka, vedeževalka
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vozóvnica (-e) f biglietto:
    avtobusna, letalska, tramvajska, železniška vozovnica biglietto della corriera; biglietto aereo; tranviario, ferroviario
    povratna vozovnica biglietto di andata e ritorno
    mesečna vozovnica abbonamento mensile
    imeti vozovnico essere munito di biglietto
  • vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)

    A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
    les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
    pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.

    B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
    mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle
  • vpoglèd (-éda) m visione, vista; esame:
    spisek je na vpogled javnosti l'elenco è dato in visione al pubblico
    dobiti, imeti vpogled v kaj farsi un'idea, avere un'idea di qcs., capacitarsi di qcs.
    ekon. hranilna vloga na vpogled deposito a vista
  • vprašáj (-a) m

    1. lingv. punto interrogativo

    2. pren. interrogativo, quesito; forse:
    gradnja druge atomske centrale je pod vprašajem la costruzione di una nuova centrale nucleare è in forse
  • vprašánje (-a) n

    1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
    postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
    zasuti z vprašanji bombardare di domande
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
    lit. retorično vprašanje domanda retorica

    2. questione, problema:
    manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
    vprašanje beguncev il problema dei profughi
    gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
    doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
    njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
    zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
    denar ni vprašanje non è problema di soldi
  • vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
    moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
    pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso