Franja

peonza ženski spol vrtavka

jugar a la peonza igrati se z vrtavko
bailar como una peonza biti izurjen plesalec

peor slabši, hujši; slabše, hujše

eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše!

pepe m

1. bot. poprovec (Piper nigrum)

2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment

4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje

pépie [pepi] féminin pika (na ptičjem jeziku); figuré žeja

avoir la pépie (familier) imeti suho grlo, biti zelo žejen

pépin [pepɛ̃] masculin, botanique pečka; figuré nevšečnost, težava, komplikacija; familier dežnik

fruits masculin pluriel à pépins, sans pépins pečkato, nepečkato sadje
(vieilli, figuré)

avoir un pépin pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

percher [pɛrše] verbe intransitif sesti (na vejo, na gred) (o ptičih)

être perché čepeti, sedeti (o ptičih); familier (visoko) stanovati, se nahajati; verbe transitif postaviti na vzvišeno mesto
percher le vase sur l'armoire postaviti vazo na omaro
se percher biti, čepeti na visokem mestu, zlesti na visoko mesto
se percher sur le parapet de la terrasse zlesti na ograjo pri terasi

perclus, e [pɛrklü, z] adjectif hrom

être perclus de tous ses membres imeti vse ude hrome
(figuré) être perclus de crainte biti ohromel, trd od strahu

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

perdón moški spol oproščenje, odpuščanje; pomilostitev; odpustek

con perdón sea dicho z dovoljenjem naj bo povedano
dar (ali otorgar) perdón oprostiti
merecer perdón zaslužiti oproščenje, oprostljiv biti
pedir perdón (a) prositi za oproščenje
¡perdón! oprostite!
no tiene perdón de Dios to vpije do nebes
le pido mil perdones tisoč krat Vas prosim oproščenja

perdutamente avv. neskončno, čezmerno, na smrt:
essere perdutamente innamorato biti na smrt zaljubljen

perecer [-zc-] poginiti, propasti, konec vzeti; potopiti se

perecer ahogado utoniti
perecer de hambre umreti od lakote
perecerse por biti smrtno zaljubljen v
se perece por charlar konec ga bo od blebetanja
perecer(se) de risa pokati od smeha

pericolo m

1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik

2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

péril [peril] masculin nevarnost

en péril (marine) v nevarnosti (da se ladja potopi)
à ses risques et périls na lastno nevarnost, sprejemajoč vse posledice
au péril de sa vie s tveganjem svojega življehja
le péril jaune, fasciste rumena, fašistična nevarnost
courir de grands périls biti v veliki nevarnosti
être hors de péril biti zunaj nevarnosti
être en péril de mort biti v smrtni nevarnosti
s'exposer au péril izpostavljati se nevarnosti
mettre en péril spraviti v nevarnost
il y a péril en la demeure odlašanje bi povzročilo nevšečnosti

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

perjudicar [c/qu] (po)škodovati, škoditi, kratiti, oškodovati

perjudicar la reputación škoditi dobremu imenu (slovesu)
perjudicarse škoditi si
salir perjudicado izgubiti, premagan biti
los perjudicados de la guerra vojni oškodovanci

permanence [-manɑ̃s] féminin trajanje, trajnost; stalnost; dežurna služba; prostor, lokal, kjer deluje dežurna služba; učilnica, v kateri delajo učenci pod nadzorstvom, kadar niso pri pouku

en permanence stalno, trajno, neprekinjeno, permanentno
permanence d'un commissariat de police dežurna soba policijskega komisariata
permanence médicale zdravniška dežurna služba
officier masculin de permanence službeni, dežurni častnik
service masculin de permanence dežurna služba
être de permanence opravljati dežurno službo, dežurati, biti dežurni
siéger en permanence neprekinjeno sedati