Franja

škràt (škráta) m

1. mitol. folletto; gnomo, elfo:
nagajiv kot škrat dispettoso come un folletto

2. pren. nanerottolo, lillipuziano

3. pren. monello, ragazzo impertinente

4. evf. diavolo:
tiskarski škrat errore tipografico, refuso

škrípec polea f

kombinirani škripec polea f combinada
biti v škripcih (fig) estar en un aprieto, encontrarse en un apuro, estar en un atolladero
pomagati komu, potegniti koga iz škripcev sacar a alg de un aprieto (ali de un apuro ali de un atolladero)

šóla école ženski spol ; (pouk) classe ženski spol ; (poslopje) école, bâtiment moški spol scolaire

diplomat stare šole un diplomate de la vieille école
hoditi, iti v šolo aller à l'école (ali en classe), fréquenter l'école
izostati iz šole (od pouka) manquer la classe, familiarno faire l'école buissonnière
ne imeti šole (pouka) ne pas avoir classe
jutri ne bo šole (pouka) demain nous avons congé, demain il n'y a pas classe (ali familiarno d'école)
dekliška šola école de (jeunes) filles; (višja) collège moški spol de jeunes filles
deška šola école de garçons
državna šola école nationale
glasbena šola école de musique, Conservatoire moški spol (de musique)
gospodinjska šola école ménagère
gozdarska šola école forestière (ali de sylviculture)
kmetijska, poljedelska šola école d'agriculture
laična (konfesionalna) šola école laïque (confessionnelle)
ljudska, osnovna šola école primaire (élémentaire)
nadaljevalna šola cours complémentaire (ali d'adultes)
obrtna šola école professionnelle (ali technique)
pedagoška visoka šola école normale supérieure
plavalna šola école de natation
plesna šola école de danse
pomorska šola école de navigation maritime
pomožna, posebna šola (za duševno zaostale) classe de perfectionnement
risarska šola école de dessin
rudarska šola école technique de mineurs
slikarska šola école de peinture
srednja šola école secondaire, lycée moški spol, collège moški spol
strokovna šola école professionnelle (ali de métier)
trgovska šola école de commerce (ali commerciale)
šola za umetno obrt école des arts décoratifs
večerna šola école du soir
visoka šola école supérieure, université ženski spol, grande (ali haute) école
tehniška visoka šola école technique supérieure, école polytechnique
vojaška šola école militaire
zasebna šola école privée (ali particulière, libre)
živinozdravniška visoka šola école vétérinaire

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
ne imeti šole (pouka) no tener clase
jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
»špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
deška šola e. de niños
državna šola e. nacional
glasbena šola conservatorio m (de música)
gozdarska šola e. de montes
laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
pedagoška visoka šola e. normal
plavalna šola e. de natación
plesna šola academia f de baile
poljedelska šola e. de agricultura
pomorska šola e. náutica (ali naval)
osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
risarska šola e. de dibujo
rudarska šola e. de minas
slikarska šola e. de pintura
srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
strokovna šola e. profesional (ali especial)
šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
trgovska šola e. de comercio
šola za umetno obrt e. de artes decorativas
večerna šola e. nocturna
visoka šola e. superior, universidad f
tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
vojaška šola e. militar, academia f militar
zasebna šola e. privada, colegio m particular
živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria

šólati enviar a la escuela; enseñar, instruir

šolati se estudiar; cursar (en un centro de enseñanza superior)

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

šòp (šôpa) m

1. ciuffo, ciocca, mazzo:
šop las ciocca di capelli
šop trave ciuffo d'erba
pren. pejor. šop bankovcev, kart mazzo di banconote, mazzetta; mazzo di carte

2. (pramen) fascio:
šop svetlobe un fascio di luce
zool. šop horionskih res cotiledone
šop razkuštranih las šalj. cernecchio, cespuglio
šop neukrotljivih las ritrosa
trg. šop vzorcev mazzetta

šprícati asperger; jaillir

špricati šolo faire l'école buissonnière
špricati predavanje (šolsko uro) sécher un cours (la classe)

štaféta (-e) f

1. šport. staffetta:
tekmovati v štafeti correre la staffetta
moška, ženska štafeta staffetta maschile, femminile
štafeta v plavanju staffetta di nuoto

2. pog. (štafetna palica) testimone

3. nekdaj (sel na konju) staffetta:
poslati sporočilo s štafeto spedire un messaggio per staffetta

štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
to ne šteje eso no cuenta
ne zna do tri šteti fam es un zoquete
njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
šteti na prste contar con los dedos
šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

števílo nombre moški spol , quantité ženski spol

liho (sodo) število nombre impair (pair)
celo (decimalno, iracionalno) število nombre entier (décimal, irrationnel)
veliko število un grand nombre, une grande quantité de
število obratov nombre de tours, régime moški spol, vitesse ženski spol de rotation

števílo (-a) n

1. numero, cifra:
zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
okroglo število numero tondo
magično število numero magico
lingv. slovnično število numero grammaticale

2. (količina, izražena s številko) numero:
število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
bilo jih je brez števila erano una moltitudine
število mrtvorojenih otrok natimortalità
število obiskovalcev frequenza
število točk punteggio
biti zraven za število far numero

3. mat.
deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
teorija števil teoria dei numeri
algebraično število numero algebrico
celo, decimalno število numero intero, decimale
enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
imaginarno število numero immaginario
iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
kompleksno število numero complesso
Ludolfovo število pi (π)
naravno, relativno število numero naturale, relativo
negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
periodično število numero periodico

4. kem.
atomsko število numero atomico
fiz. kvantno število numero quantico
Machovo število numero di Mach
masno število numero di massa
teh. oktansko število numero di ottani

štiridesetdnéven (-vna -o) adj. di quaranta giorni:
rel. štiridesetdnevni post digiuno quaresimale, quaresima
štiridesetdnevno potovanje un viaggio di quaranta giorni

štiridesetína

ena štiridesetina un cuarentavo

štirimésečen (-čna -o) adj. quadrimestrale; di quattro mesi:
ekon. štirimesečni izvoz l'export quadrimestrale
štirimesečni dojenček un neonato di quattro mesi
štirimesečno obdobje quadrimestre

štiriróčen (-čna -o) adj. muz. per, a quattro mani:
štiriročna klavirska skladba un pezzo, una composizione a quattro mani per pianoforte