Sachleistung, die, pomoč/dajatev v stvareh
sachlich stvaren; v stvari; figurativ trezen; sachliche Zuständigkeit Recht stvarna pristojnost
Sachlohn, der, plačilo v naturalijah
Sachprämie, die, zadetek v blagu
Sachpreis, der, zadetek v blagu
Sachspende, die, dar/darilo v blagu
sack1 [sæk]
1. samostalnik
vreča, mošnja, pismonoševa torba, vrečka, mošnja za denar; široko ogrinjalo, kratka suknja, suknjič; vreča kot mera (3-6 bušlov)
sleng odpust iz službe
sack of coals navtika, sleng temni oblaki
the sack zgodovina utopitev v vreči (kazen)
to get the sack sleng biti odpuščen (vržen) iz službe
to give s.o. the sack sleng odpustiti (vreči) koga iz službe; dati košarico komu
to hold the sack figurativno ostati na cedilu
2. prehodni glagol
vtakniti, dati v vrečo
domačno odpustiti iz službe
domačno, figurativno dati košarico
pogovorno vtakniti v žep
sleng premagati koga v tekmi
sacken1 transitiv polniti v vreče
säcken historische Bedeutung, Geschichte utopiti v vreči
sackful [sǽkful] samostalnik
polna vreča (česa), kolikor gre v vrečo
figurativno velika množina ali količina
Sackhüpfen, das, (igra) skakanje v vreči
sac-race [sǽkreis] samostalnik
tekma (dirka, tek) v vrečah
sacralgia f med. bolečina v križnici
sacramentado posvečen; v poslednje olje dan (bolnik)
Dios sacramentado, el Señor sacramentado posvečena hostija
sacramentarian [sækrəməntɛ́əriən]
1. samostalnik
cerkev, zgodovina naziv prvih metodistov v Oxfordu; zakramentalec; kdor veruje v veliko dejavnost, učinkovitost zakramentov
2. pridevnik
ki sledi nazorom zakramentarijancev
sacristaine, -stine [-stɛn, stin] féminin redovnica, ki skrbi za zakristijo v samostanu
sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)
1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.
2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.
3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.
4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē
1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.
2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG.
sàdak m, mn. sàdaci, sàdačić m (t. sadak)
1. ženski telovnik v ljudski noši
2. tul: sadak za strelice
saddle [sædl]
1. samostalnik
sedlo (tudi figurativno)
gorsko sedlo; nosilni drog za dve vedri; nosilec žice na vrhu električnega stebra; pohrbtina (meso živine ali divjačine)
in the saddle trdno v sedlu, figurativno na zanesljivem mestu, na oblasti
saddle of mutton koštrunova pohrbtina
to be in the saddle biti na konju, zapovedovati
to take (to get into) the saddle zajahati konja
to put the saddle on the right (wrong) horse figurativno obdolžiti pravo (napačno) osebo
to be thrown from the saddle biti vržen iz sedla
2. prehodni glagol
osedlati
figurativno obremeniti (with z)
natovoriti, naložiti, naprtiti (upon na)
to be saddled with s.o. imeti koga na vratu
to saddle s.o. with responsibility, to saddle responsibility upon s.o. naložiti komu odgovornost
to saddle oneself with naprtiti si (kaj) (na vrat)
to saddle a theft on an innocent person naprtiti tatvino nedolžni osebi
neprehodni glagol
povzpeti se, sesti v sedlo
saddleback [sǽdlbæk]
1. samostalnik
(konjski) sedlast hrbet, konj s sedlastim hrbtom; gorsko sedlo
zoologija siva vrana, razne vrste gosi; vrsta galebov
zoologija samec grenlandskega kita; vrsta tjulnjev; vrsta ostrig
arhitektura gornji sklad zidu, debelejši v sredini kot na krajih
2. pridevnik
sedlast, udrt
saddleback roof sedlasta streha
saddleback soap (blago, milo) milo za obdelavo usnja
saddleback sack ameriško, sleng, figurativno prismoda, bedaček, bedak