vodíti (vódim) imperf.
1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia
2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera
3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile
4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione
5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)
6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino
7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo
8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili
9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
Zadetki iskanja
- vódja (-e) m, f
1. capo, capo-; direttore (-trice); dirigente; hist. duce:
vodja delavnice capoofficina
gled. vodja gledališke skupine capocomico
vodja godbe, vodja razbojniške tolpe capobanda
vodja izmene capoturno
rib., lov. vodja lova capopesca, capocaccia
alp. vodja naveze capocordata, capocorda
vodja oddelka caporeparto
vodja potovanja tour leader
trg. vodja prodaje sales manager
vodja poslanske skupine capogruppo
2. guida:
bil nam je učitelj in duhovni vodja è stato per noi maestro e guida spirituale - vôdka1 (-e) f dem. od voda (tudi pejor.) acqua, acquetta:
to ni kava, pač pa vodka questo non è caffè, è acquetta - vodnják (-a) m
1. pozzo:
zajemati vodo iz vodnjaka attingere l'acqua al, dal pozzo
vodnjak na vedro in vreteno pozzo con secchio e carrucola
vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
geogr. arteški vodnjak pozzo artesiano
kamnit obod vodnjaka vera del pozzo
2. fontana:
um. Robbov vodnjak la fontana del Robba - voilé, e [vwale] adjectif skrivljen, zvit
roue féminin voilée skrivljeno kolo
regard masculin voilé moten, medel pogled - voisin, e [vwazɛ̃, in] adjectif sosednji, bližnji, ki meji na; masculin sosed, féminin soseda
- vojáščina service moški spol militaire; (état moški spol ) militaire moški spol , militaires moški spol množine , soldats moški spol množine , troupes ženski spol množine
obvezna vojaščina service moški spol militaire obligatoire
prost vojaščine exempt(é) du service militaire
zavezan vojaščini soumis (ali astreint) au service militaire - volant, e [vɔlɑ̃, t] adjectif leteč
feuille féminin volante letak; masculin posamezen list; volan (pri avtu, obleki); operjena žoga; veternica (mlina); zamašnjak, vztrajnik (kolo)
forteresse féminin volante leteča trdnjava
se mettre au volant sesti za volan
prendre, tenir le volant šofirati
il a un bon coup de volant on dobro vozi avto
as masculin du volant izvrsten voznik avtomobila, avtomobilski dirkač
volant de sécurité (figuré) rezerva za dobro izvedbo trgovinske operacije
soucoupe féminin volante leteč krožnik - volare1
A) v. intr. (pres. volo)
1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda
2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom
3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)
4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute
5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)
6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti
7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti
8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust
9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost
10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži
11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)
B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče) - volatil, e [vɔlatil] adjectif izhlapljiv
- volé, e [vɔle] adjectif okraden; masculin okradenec
- volentiēri avv.
1. rad:
spesso e volentieri pog. zelo pogostoma
2. seveda, z veseljem, prav rad (kot pritrdilni odgovor) - volere*
A) v. tr. (pres. vōglio)
1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda
2. hoteti, zahtevati
3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon
5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti
6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene
7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da
8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?
9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi
10. dopustiti, dopuščati
11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi
12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom
13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud
14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame
B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se
C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja - vōlgere*
A) v. tr. (pres. vōlgo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k
2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam
3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati
B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)
1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati
2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša
C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)
1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas
2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti - vólja (-e) f
1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio
2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore
3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare
4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà - vóljen | volján (vóljna -o) adj.
1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido
2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare
3. nareč. abile, atto, capace
4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole - vóljno adv. docilmente, volenterosamente:
voljno izpolnjevati ukaze eseguire docilmente gli ordini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. voljno! rompete le righe!
na mestu voljno! riposo!
žarg. zadeva je zame končana in voljno la faccenda per me è finita e basta! - vólk (-a) m
1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa
2. pejor. belva
3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido
4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.
5. med. lupus
6. pog. kem. zeleni volk verderame
7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus - volō1 -āre -āvī -ātum (sor. s skr. garút perot, garutmán krilat, ptič)
1. leteti, letati: Pl., Pr., Plin., Iuv. idr., avi similis, quae circum litora volat V., supera volat ardea nubem V., volant aves, corvi volant Lucr., apes … per flores volant O., volat ille (sc. Mercurius) per aëra magnum remigio alarum V.; šalj.: volasse eum, non iter fecisse diceres Ci.; preg.: sine pennis volare haud facile est Pl.; subst. volantēs -ium in -um, f (sc. bestiae) ptice, ptiči: V., Lucr., Ap.
2. metaf. leteti, letati = urno gibati se, pluti, jadrati, peljati se, voziti se, jezditi, teči, hitro iti (hoditi), hiteti: volat avia longe (sc. Iuturna) V., passu volat alite virgo O., ille volat campis Val. Fl., currere ad me et volare Fr., volo curriculo Pl., per summa levis volat aequora curru V., pelagoque volans da vela parenti V., Etrusca praeter et volate litora H., volat ille mari Val. Fl., ab Italia volantem remis adurgens H., medios volat ecce per hostīs vectus equo … Saces V.; pesn. z inf.: Erebi virgo ditem volat aethere Memphin praecipere Val. Fl.; o neživih subj.: tela utrimque volare S., ingens … vis omnis generis telorum e muro volabat, tela volantia L., volat Itala cornus aëra per tenerum V., volat hasta per aëra V., volante sagitta O., fulmina volare per imbres Lucr., ignīs ad tecta volare V., volat vapor ater ad auras V., volat ventus V., volat altus in aura spiritus O., volat axis, currus volantes V., phaselus linteo volat Cat., illa (sc. Argo) volat O., litterae (pisma) Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep., volabant inter haec potiones meracae Petr. = čaše s … pijačo so pogosto krožile; pren. (o abstr.): volat aetas Ci. ali hora Sen. tr. hitro mine, fama volat (z ACI) V. se hitro širi, se je hitro raznesla, semel emissum volat irrevocabile verbum H. odleti, mentis et curas laqueata circum tecta volantis H. - volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)