Franja

scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva

scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
PREGOVORI:
šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento

scegliere^* v. tr. (pres. scelgo)

1. izbrati, izbirati:
non c'è da scegliere, c'è poco da scegliere ni izbire

2. raje imeti, odločiti se (za)

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

schaffen² (schaffte, geschafft) narediti, delati, (bewältigen) biti kos (čemu); irgendwohin: spraviti, spravljati; (erschöpfen, ermüden) zdelati; einen Zug/Bus: dohiteti, priti na; es schaffen/ schaffen können moči, zmoči (morem/zmorem kaj), biti zmožen (er schafft es zu ... zmožen je, da ...) ; er hat es geschafft uspelo mu je; zu schaffen machen delati težave/preglavice; sich zu schaffen machen ukvarjati se, ubadati se; navidez delati; zu schaffen haben imeti opravka (mit z)

schätzen ceniti; (berechnen) ocenjevati, oceniti; (der Meinung sein) meniti; sich glücklich schätzen zu ... biti srečen, da lahko ...; zu schätzen wissen (zelo) ceniti

schedule [britanska angleščina šédju:l ameriško skédžul]

1. samostalnik
tabela; seznam, popis; urnik; načrt, plan; razpored, program; formular
ameriško vozni red
arhaično listina, dokument

according to schedule po načrtu, kot domenjeno
on schedule o pravem času, točno
schedule of creditors ekonomija seznam upnikov
price schedule cenik
to file one's schedule figurativno bankrotirati
the train runs to schedule vlak prihaja, dospe točno

2. prehodni glagol
sestaviti (vnesti v) seznam (popis, tabelo); napraviti razpored, program; načrtovati, planirati; vnaprej določiti; klasificirati; dodati dostavek zakonu (listini)

scheduled ship redna ladja
the ship is scheduled to sail on June 20 ladja odpluje (po voznem redu) 20. junija
to schedule the publication for May načrtovati objavo za maj
to schedule a new train vpeljati nov vlak (v vozni red)
the train is scheduled to leave at five vlak odpelje po voznem redu ob petih
he is already scheduled to come here je že predvideno, da pride (on) sem

schermire

A) v. tr. (pres. schermisco) braniti, zavarovati

B) ➞ schermirsi v. rifl. (pres. mi schermisco) ubraniti se; spretno izogniti, izogibati se:
schermirsi da domande importune izogniti se nadležnim vprašanjem

scherzare

A) v. intr. (pres. scherzo)

1. zabavati se, igrati se

2. šaliti se:
con te non si può scherzare ti ne poznaš šale
c'è poco da scherzare zadeva je resna, tukaj ni heca
non scherzo mislim resno
scherzare col fuoco ekst. igrati se z ognjem

B) v. tr. nareč. pog. posmehovati se (komu)

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

schiaffo m

1. klofuta, zaušnica:
dare uno schiaffo primazati klofuto
prendere qcn. a schiaffi koga oklofutati
avere una faccia da schiaffi biti zoprn

2. pren. klofuta; ponižanje

schiavo

A) m (f -va)

1. suženj, sužnja:
commercio, tratta degli schiavi trgovina s sužnji
vita da schiavi trdo, garaško življenje

2. pren. suženj, hlapec:
essere schiavo dei pregiudizi biti suženj predsodkov

B) agg. suženjski; hlapčevski

schioppettata f strel (iz puške), streljaj:
a una schioppettata da qui streljaj od tod

schiusa f valjenje, izvalitev; izlevitev:
la schiusa dei bachi da seta izlevitev sviloprejk
la schiusa dei pulcini izvalitev piščet

Schlafengehen, das, vor dem Schlafengehen preden grem/gre spat; Zeit zum Schlafengehen čas, da grem/gremo/greste spat

schlauerweise: schlauerweise hat (er) ... (bil je) tako zvit, da ...

schlimm

1. Fehler, Vergehen: hud, Zustände: hud,slab, Nachchricht: slab; im schlimmsten Fall v najslabšem primeru; es steht schlimm mit slabo je z; nicht/halb so schlimm ni tako hudo, se prenese; es ist gerade schlimm genug, [daß] dass ... že to je dovolj, da ...

2. Mensch: slab, pokvarjen, podel; Kind: poreden, neubogljiv

3. schlimm sein Zahn, Finger: biti bolan

4. was schlimm er ist... hujše pa je, da...; das Schlimmste (tisto) najhujše

schmoren dušiti (intransitiv se); figurativ cvreti se, pražiti se; Elektrizität tleti; schmoren lassen jemanden: pustiti v negotovosti, pustiti, da se duši v lastnem soku, etwas: odlagati, odložiti

Schneiden, das, rezanje; žaganje; košnja; žetev; figurativ eine Luft zum Schneiden gost zrak, da bi ga rezal