Franja

crime¹ [kraim] samostalnik
zločin, hudodelstvo
pogovorno traparija

a mistake worse than a crime velika, nepopravljiva napaka
to commit a crime zagrešiti zločin
capital crime zločin, ki se kaznuje s smrtjo

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

Crīmīssus ali Crīmīsus (tudi Crīnīs[s]us, Crīmēssus) -ī, m (Κριμισ[σ]ός) Krimis, Krimiz (Krinis, Kriniz, Krimes), rečica na jugozahodni sicilski obali (pri Egesti); ob njenih bregovih je Timoleont l. 342 premagal Kartažane: N., V., Hyg. idr.

cristianamente avv. krščansko:
trattare cristianamente il proprio simile pren. ravnati človeško, prijazno s svojim bližnjim

Critolāus -ī, m (Κριτόλαος) Kritolaj,

1. peripatetik, l. 155 atenski poslanec v Rimu skupaj s peripatetikom Karneadom in stoikom Diogenom: Ci., Gell., Tert.

2. vojskovodja ahajske zveze l. 147: Ci., L. epit., Fl.

3. neki Sicilec iz Hene: Ci.

crivellare v. tr. (pres. crivēllo) rešetati; prerešetati:
gli crivellarono il corpo di pallottole s kroglami so mu izrešetali telo

cr̀nīš -íša m: doći sa -a na goriš priti s hudega na še hujše, priti z dežja pod kap

crōbylos -ī, m (gr. κρώβυλος) sredi temena kvišku stoječ in s sponko spet svitek ali čop las, kita: Tert.

crōciō -īre krakati: Pl. (s sinkop. obl. crōcībat), Ap.

crocomagma -atis, n (gr. κροκόμαγμα) lesast žafranov preostanek po stiskanju žafranovega olja: Gels., Plin., P. Veg. (s heterocl. gen. crocomagmae), Isid.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

croque-au-sel [krɔkosɛl]

à la croque-au-sel (le) s soljo (začinjen)
je le mangerais à la croque-au-sel (figuré) v solati bi ga pojedel

croquis [krɔki] masculin kroki, skica, naris, na hitro izdelana risba

croquis au crayon s svinčnikom izdelan kroki
croquis à la plume perorisba
croquis du terrain kroki zemljišča
croquis panoramique razgledni, panoramični kroki

cross⁴ [krɔs]

1. prehodni glagol
križati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati
figurativno preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja)

2. neprehodni glagol
poprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati se

to be crossed in love biti nesrečno zaljubljen
to cross the cudgels vdati se
it crossed my mind domislil sem se
to cross the palm podkupiti, dati napitnino
figurativno to dot the i's and cross the t's jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na i
to cross s.o.'s hand with a piece of money stisniti komu denar v roko
to cross the Styx umreti
to cross the floor prestopiti k drugi stranki
to cross the path of s.o. srečati koga; figurativno zastaviti komu pot

crosse [krɔs] féminin puškino kopito; škofovska palica; ukrivljena palica; ukrivljen konec

crosse de golf, de hockey palica za golf, za hokej
chercher des crosses à quelqu'un (populaire) začeti prepir s kom
assommer quelqu'un à coups de crosse pobiti koga s puškinim kopitom
mettre, lever la crosse en l'air (militaire) odreči ubogljivost povelju za bojevanje; vdati se
(populaire) autant pour les crosses treba je začeti znova

cross-grained [krɔ́sgreind] pridevnik
prečno ali nepravilno vlaknat
figurativno čemeren, trmast

cross-grained wood les s prečnimi ali nepravilnimi vlakni, marogast les

crotalissō -āre (gr. κροταλίζω) klopotati, škrebetati s škrgetci (kastanjetami): Macr.

crotalistria -ae, f (iz gr. κροταλίζω)

1. plesalka škrgetalka (= s škrgetci, kastanjetami): Pr.

2. pesn. pren. beli štrk: P. Syrus ap. Petr.

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši