Franja

spīrābilis -e (spīrāre)

1. v katerem je mogoče dihati, zračen: terra … circumfusa undique est hac animali spirabilique naturā, cui nomen est aër Ci., animus, concursio Ci.

2. življenju služeč (rabeč), na voljo življenju bivajoč, življenje omogočajoč, bistven (ključen) za življenje, vitalen: caeli spirabile lumen V.

3. za dihanje primeren (pripraven), dihanje omogočajoč, dihalen: viscera Plin.

spirit lamp [spíritlæmp] samostalnik
svetilka na špirit

spiritstove [spíritstouv] samostalnik
grelec na špirit

spit¹ [spit]

1. samostalnik
raženj
geografija ozek rt, rtič

2. prehodni glagol
nabosti (meso) na raženj
figurativno prebosti, nabosti

spit curl [spítkə:l] samostalnik
koder, ki pada na čelo

spitter² [spítə] samostalnik
natikač mesa na raženj

Spitzengespräch, das, pogovor na vrhu

Spitzenkandidat, der, vrhunski kandidat; kandidat na čelu liste

Spitzentanz, der, ples na konicah

splàhtati -ām navaliti na koga: tada skočiše pašine delije, svi splahtaše te ga uhvatiše

splavíti -im, splavi -ite, splavil, -ila, splavljen -ena i spláviti -im
1. spustiti splavom: splaviti les, splavljen les
2. porinuti u more: splaviti ladjo
3. izbaciti na obalu, naplaviti: morje je splavilo utopljenca
4. pobaciti, pometnuti, abortirati: splaviti otroka, plod

splay [spléi]

1. samostalnik
arhaično poševna ploskev zidu (of the window okna)

2. pridevnik
širok in ploščat; poševen, ukrivljen, nagnjen, na ven obrnjen (o stopalu); neroden, okoren

3. prehodni glagol
poševno položiti, dati poševno obliko
veterina izpahniti
neprehodni glagol
imeti poševno odprtino; izpahniti se (zlasti konjska rama)

a splayed window okno, ki je na eni strani zidu širše kot na drugi

splenetic [splinétik]

1. pridevnik (splenetically prislov)
vraničen
medicina bolan na vranici
figurativno slabe volje, čemeren, muhast
zastarelo otožen, žalosten, melanholičen

2. samostalnik
bolnik na vranici
figurativno hipohonder

splēnēticus 3 (Ap. h., Plin. Val., Th. Prisc.) ali splēnīticus 3 (Marc.) (splēn) vraničen, slezeničen, od tod na vranici obolel; nav. kot subst. m. pl. vranični bolniki, na vranici oboleli (ljudje, bolniki).

splēniacus 3 (splēn) = splēnicus vraničen, slezeničen; od tod na vranici obolel: Th. Prisc.

splēnicus 3 (tuj. σπληνικός) vraničen, slezeničen; od tod na vranici obolel, kot subst. m. pl. vranični bolniki, na vranici oboleli (ljudje, bolniki): Plin.

splēnio m (pl. -ni) anat. pasasta mišica na vratu, splenius

splēnītēs -ae, m (tuj. σπληνίτης) na vranici (slezeni) obolel, vraničen (bolnik): Cael.

spleténka ž djeveruša (-de-), djevojka (de-) koja prati mladu na vjenčanje (-ve)

splint [splint]

1. samostalnik
medicina deščica za uravnavo zlomljenega uda; (pri konju) izrastek kosti na golenici
tehnično šiba, protje za pletenje (košar, stolov itd.)
narečno drobec, iver, trska
mineralogija splint coal
plenast premog

splint bone medicina golenica, piščal

2. prehodni glagol
uravnati (zlomljen ud) z deščicami