Franja

Zadetki iskanja

  • vīvēscō (vīvīscō) -ere -vīxī (incoh. k vīvere)

    1. oživeti (oživljati), zače(nja)ti živeti: Prud. idr., maritantur vivescentia e terra Plin.

    2. posta(ja)ti živahen, (o)krepiti se, (o)jačati se, ojačiti (se): ulcus vivescit, cupido vivescit ut ignis Lucr., si utraque (sc. arbor) vixerit Col. če se ukorenini, avolsique arboribus stolones vixere Plin.
  • vivifiant, e [-vifjɑ̃, t] adjectif poživljajoč, poživilen

    climat masculin vivifiant poživljajoče, krepilno podnebje
    brise vivifiante poživljajoč vetrič
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *gi̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

    1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
    a) vivere de lucro (gl. lucrum).
    b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
    c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
    d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

    2. occ.
    a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
    b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
    c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
    d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
    e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

    3. metaf. o raznih subj.
    a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
    b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

    Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.
  • vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

    1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

    2. metaf. o neživih subj.
    a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
    b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
    c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.
  • vizi(e)r [vizíə] samostalnik
    vezir

    grand vizi(e)r veliki vezir (do 1922 naslov turškega ministrskega predsednika)
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • vkováti (vkújem) perf.

    1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
    vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
    pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

    2. incatenare, mettere in catene:
    vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

    3. pren. imprigionare:
    zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave
  • vkùp adv. (skupaj) insieme:
    vkup spraviti mettere insieme
    vkup živeti vivere insieme
    vkup stanovati abitare insieme, coabitare
    vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
    pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
    pren. vkup držati essere solidali
    pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
    pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
    pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
    PREGOVORI:
    pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia
  • vláčiti arrastrar ; (ladja) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo ali čoln, z brega) sirgar

    vlačiti po blatu arrastrar por el fango
    vlačiti z brano rastrillar, grad(e)ar
    vlačiti se frecuentar establecimientos sospechosos (ali de dudosa reputación)
  • vlážno adv. umidamente, con umidità; (v predik. rabi)
    zunaj je vlažno fuori è umido
  • vléka (-e) f

    1. tiro, traino

    2. trazione; rimorchio; (vleka ob reki, kanalu) alaggio:
    gosta mreža vodnih poti omogoča vleko plovil una fitta rete di corsi d'acqua e canali permette l'alaggio di navi e imbarcazioni
    gozd. vleka lesa esbosco
  • vljúdnost (-i) f affabilità, cortesia, garbo, urbanità:
    njegova vljudnost je zlagana la sua è una cortesia tutta falsa
  • vložèn (-êna -o)

    1. adj. inserito:
    palica je vložena v kovinsko cev la sbarra è inserita in un tubo metallico

    2. investito, impiegato:
    ekon. v tej industriji vložena sredstva se hitro obrestujejo i mezzi, i capitali investiti in questo settore fruttano in breve tempo

    3. gastr. sottaceto, sottolio:
    (v kis) vloženi feferoni peperoni sottaceto
    (v kis) vložena zelenjava sottaceti
    jajčevci v olju melanzane sottolio
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • vméšati (-am) | vmešávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mescolare, frammischiare:
    vmešati sladkor med moko mescolare zucchero e farina

    2. pren. coinvolgere, immischiare:
    ne bi te rad vmešal v zadevo non vorrei coinvolgerti nella faccenda

    B) vméšati se (-am se) | vmešávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. immischiarsi, intromettersi:
    vmešati se v prepir intromettersi nella lite

    2. interferire, ingerire, intervenire:
    gospodarsko, politično se vmešavati interferire economicamente, militarmente
  • vnapréj adv. in avanti, in anticipo, anticipatamente; pre-:
    vnaprej določiti prefissare, predeterminare
    vnaprej določiti datum odhoda prefissare la data della partenza
    vnaprej javiti, obvestiti preavvertire, preavvisare, prevenire
    vnaprej javiti stranki, da je pošiljka odposlana preavvisare il cliente della avvenuta spedizione
    vnaprej povedati premettere
    naj vnaprej povem nekaj splošnih razmišljanj desidero premettere alcune considerazioni generali
    vnaprej pripraviti preordinare, precostituire, predisporre
    vse je (vnaprej) pripravljeno za odhod tutto è predisposto per la partenza
    vnaprej znan scontato
  • vocabolario m (pl. -ri)

    1. slovar, besednjak; vokabular:
    vocabolario bilingue, monolingue dvojezičen, enojezičen slovar
    vocabolario francese, latino francoski, latinski slovar
    vocabolario illustrato, scolastico, tascabile ilustrirani, šolski, žepni slovar
    consultare un vocabolario pogledati v slovar, poiskati v slovarju

    2. besedišče, besedje:
    vocabolario povero, ricco revno, bogato besedišče
    il vocabolario dei biologi, dei chimici besedišče biologov, kemikov
    è una parola che non esiste nel mio vocabolario pren. tega ne poznam, ne počnem
  • vocal, e, aux [vokal, ko] adjectif glasoven

    musique féminin vocale vokalna glasba, petje
    cordes féminin pluriel vocales (anatomie) glasilke
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti