Franja

op-pūgnō¹ -āre -āvī -ātum (ob in pugnāre)

1. boriti (bojevati) se zoper koga: quorum acerrimo concursu cum magnam partem diei esset oppugnatum N. so se bojevali drug proti drugemu (po nekaterih izdajah esset pugnatum).

2. kot voj. t.t. (naspr. defendere) naskočiti (naskakovati), (naskakovaje) oblegati, navaliti (navaljevati) na, pritisniti (pritiskati) na (mesto, trdnjavo idr.), napasti (napadati): consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L. (prim. oppugnatio), o. urbem non coronā, sed operibus L., oppidum Ci. ep., castellum Iust., castra, locum munitum C., Spartam, Chium (mesto) N.; pa tudi: Aegyptum N. ali Macedoniam L. napasti, udariti na; abs.: ut una semper pars (sc. exercitūs) … oppugnaret L. nadaljevati naskakovanje (obleganje); pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.

3. metaf. koga (kaj) napasti (napadati), pestiti, spodbi(ja)ti, nasprotovati, boriti se zoper koga (kaj): clandestinis consiliis nos oppugnant Ci., aliquem aperte pecuniā Ci., rem Ci., aequitatem verbis Ci.

Opomba: Star. inf. pf. oppugnassere: Pl.

oprav|ek moški spol (-ka …) die Besorgung; die Erledigung, der Gang
imeti opravka zu tun haben
iti po opravih Besorgungen machen, Botengänge machen
imam bolj pametne opravke, kot da bi … ich habe Besseres zu tun
imeti opravka z zu tun haben mit, zu schaffen haben mit
dajati si opravka z sich zu schaffen geben mit

oprávek errand; business

oprávki pl pursuits pl
po oprávkih on business
imeti oprávka z to deal with, to have dealings with
z njim ni prijetno imeti oprávka he is a difficult customer
imeti oprávke, biti po oprávkih to do the errands
tekati po oprávkih to run errands, to go on errands
z njim nočem (imeti) nobenega oprávka I will have no dealings with him
imam oprávke v mestu I have some things to see to in town, I have some shopping to do in town
imam drugih oprávkov (drugega posla, dela) (dovolj) (figurativno) I have (ali I've got) oterher fish to fry
s tem nočemo imeti nobenega oprávka we don't want to have anything to do with it

oprávek affaire ženski spol

dati si opravka s čim s'affairer, s'occuper activement de quelque chose
imeti s kom opravka avoir affaire (ali à faire) à quelqu'un
priti po opravkih venir pour affaires
nujni, zasebni opravki affaires urgentes, privées
imam opravek v pisarni, v mestu, na sodišču j'ai affaire (ali à faire) au bureau, en ville, au tribunal
ne maram imeti nobenega opravka z njim je ne veux avoir rien de commun avec lui, je ne veux pas avoir à faire avec lui
iti po svojih opravkih vaquer à ses affaires
imel bo opravka z menoj il aura à faire à moi
vedno ima kak opravek il a toujours quelque affaire (en cours)

oprávek (-vka) m

1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali

3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino

oprávek asunto m , negocio m , ocupación f

hišni opravki quehaceres m pl (de casa)
nujni (zasebni) opravki asuntos urgentes (particulares)
preobremenjen z opravki abrumado de negocios
dati komu opravka (fig) dar que hacer a alg
imeti mnogo opravka, opravkov tener mucho que hacer
s tem nočem imeti nobenega opravka no quiero mezclarme en eso, me lavo las manos en ese asunto
imam opravek v mestu tengo que hacer en la ciudad
ne maram imeti nobenega opravka z njim no quiero saber nada de él, no quiero tener nada de común con él
iti po (svojih) opravkih seguir sus ocupaciones

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

oprávljati

1. to do, to perform; to practise

oprávljati svoje dolžnosti to attend to one's duties
oprávljati posle to get one's jobs (ali chores, work) done
oprávljati nakupe, naročila (tekati po opravkih) to run errands, to do the shopping

2. (obrekovati) to slander, to calumniate, to backbite, to speak ill of

3.

oprávljati funkcije to discharge one's functions (zadeve affairs)
oprávljati kreditne posle to do business (ali to trade) on credit

oprávljati (biti dejaven) exercer, pratiquer; accomplir, faire, exécuter, remplir, s'acquitter de ; (pripovedovati slabo o kom) médire, diffamer ; familiarno cancaner, commérer, potiner, déblatérer contre, clabauder

opravljati funkcijo faire fonction de, s'acquitter de ses fonctions
opravljati izpit passer un examen
opravljati izvidniške polete accomplir des vols de reconnaissance
opravljati poljska dela exécuter des travaux agricoles
opravljati prevoze po naročilu exécuter des transports sur commande
opravljati službo exercer une fonction
opravljati zdravniški poklic pratiquer la médecine
plačila se opravljajo v dolarjih les paiements se font en dollars
to funkcijo opravlja banka cette fonction est remplie par la banque
opravljati svoje sosede médire de ses voisins
opravljati in obrekovati diffamer et calomnier

oprem|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Ausrüstung (alpinistična Bergsteigerausrüstung, Kletterausrüstung, fotografska Fotoausrüstung, motociklistična Motorradausrüstung, potapljaška Taucherausrüstung, prvotna Erstausrüstung, rudarska Bergausrüstung, sabljaška Fechtausrüstung, filmska Filmausrüstung, športna Sportausrüstung, za taborjenje Campingausrüstung, temeljna Grundausrüstung); die Ausstattung (po naročilu Sonderausstattung, za dojenčka Babyausstattung, Säuglingsausstattung, prva/začetna Erstausstattung); (vsi dodatki) das Zubehör (avtomobilska Autozubehör, za taborjenje Campingzubehör); das Gerät (cerkvena Kirchengerät, bojna Kriegsgerät, radijska Sprechfunkgerät, radionavigacijska Funknavigationsgerät); tehnika die Einrichtung (radijska Funkeinrichtung, protipožarna Feuerlöscheinrichtung); tehnika die Anlage, Anlagen množina (varnostna Sicherheitsanlagen)
dodatna oprema der Rüstsatz, Nachrüstsatz, die Nachrüstung, ki se plača posebej: das Extra, Extras množina
jahalna oprema das Reitzeug
konjska oprema das Pferdegeschirr
pohodna oprema vojska das Marschgepäck
proizvodna oprema Betriebsmittel množina
vojaška oprema Militärgüter množina
omarica za drobno opremo der Kleinteilespender
stavba za opremo die Gerätehalle
letalstvo teža praznega letala z vso opremo das Rüstgewicht

oprijeti se [é] (oprimem se) oprijemati se

1. česa: haften (an); z rokami: sich festhalten (an), krčevito: sich klammern (an) (tudi figurativno), s kremplji: sich krallen (in)

2. (lotiti se) dela, učenja: sich machen an

3. (poseči po) teorije ipd.: greifen nach, aufgreifen

Opsius -iī, m Ópsij(ev), rim. rodovno ime, npr. M. Opsius Mark Opsij, pretor l. 28 po Kr.: T.

optírati to opt to be a citizen of a chosen country

po osvoboditvi je optiral za Slovenijo after liberation he opted for Slovenia

optō -āre -āvī -ātum, (frequ. glag. *opiō -ĕre)

1. izb(i)rati, (iz)voliti: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Cat., Plin., Plin. iun. idr., pars optare locum tecto V., externos optare duces V., permissioque, ut ex collegis optaret, quam vellet, contra spem omnium L., Furium optavit L., illam matres optavere nurum (za snaho) V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut optet, utrum malit cervices Roscio dare, an … vitam amittere Ci.

2. (za)želeti, hoteti, zahtevati, iskati, hlepeti: Pl., Ter., Varr., V., H., Stat., Vell. idr., illam fortunam Ci., necem O., mortem Ci., Sen. ph. želeti smrt, mortem viri (o soprogi) Lact., ab dis immortalibus tot et tantas res Ci., alicui mortem L.; z zahtevnim stavkom: Ter., mihi tellus optem prius dehiscat V., crescat tum civibus opto urbs O., optemus, ut eat in exilium Ci., optavit, ut in currum tolleretur Ci., ne quis iuvenum currat velocius, optat O., fulmen optare ne se attingat S. fr., o., ut ne … Ci.; z ACI: Enn. fr., Luc. fr., Ter., Sen. rh., spero et opto nobis hanc coniunctionem voluptati fore Ci., opto redargui me Ci., optant hoc fonte prohiberi posse oppidanos Hirt.; pri istem subj. z inf.: Pl., Ter., Sen. ph., etsi dimicare optaverat Hirt., hostes perdere prius quam perire optantes L., quis tam crudeles optavit sumere poenas? V. komu je srce dalo ...?, mihi optatum illud est, in hoc reo finem accusandi facere Ci. — Od tod

1. adj. pt. pf. optātus 3 zažel(j)en, všečen, prijeten, povšeč(i): Pl., Ter., O., H., Cat., Pr. idr., o. rumor Ci., quid optatius populo Romano accidere potuit? Ci., optatissimum Ambiorigi beneficium C., illi optatissimus fuit interitus Milonis Ci., optatissime frater Ci.; adv. optātē Lamp. po volji, zažel(j)eno, povšeči; subst. optātum -ī, n kar je zažel(j)eno, želja: Ter., optatum impetrare Ci., di tibi omnia optata offerant Pl., mihi in optatis est (z inf.) Ci. želim, optata furiosorum Ci. sanjarije, sanjarjenja, „gradovi v oblakih“; adv. abl. n optātō = adv. optātē: Ci. ep., Ter., Pl., velut optato ventis coortis V. kakor na zahtevo.

2. adj. pt. fut. pass. optandus 3 ki si ga je treba želeti, želje vreden, vreden, da si ga kdo poželi: Pl., Ter., Sen. ph. idr., eis otium divitiaeque, optanda alias, oneri miseriaeque fuere S. stvari, ki si jih sicer ljudje želijo, misera quidem res, sed optanda Seleuco fuit Iust., optandum est, ut … Ci., Iust., Plin. iun. gre si želeti, želeti si je, treba si je želeti, optandum est, ut ne … Ci.; subst. pl. n: virtus, gloria atque alia optanda bonis S.

Opomba: Star. cj. pf. optassis: Pl.

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

ōra¹ -ae, f (gl. ōs in prim. gr. ὤα rob, obrobek)

1. (morska) obala, (morsko) obrežje, nabrežje, (morska) brežina, (morski) breg, primorje: Pl., C., H. idr., o. Italiae, Asiae L., oris Italiae maritimis Ci., urbes sitae in orā Thraciae N., litoris ora V. obrežni rob; meton. primorci, brežani: ora maritima Cn. Pompeium requisivit Ci., Campaniae oram descivisse T.

2. kraj sveta, (po)krajina, stran neba (sveta), zemeljski pas: Plin., domus Aeneae cunctis dominabitur oris V., rex gelidae orae H., globus terrae duabus oris habitabilis Ci.; od tod pesn.: Acheruntis orae Lucr. = podzemlje, luminis orae Enn. ap. Ci., V., Lucr. „kraji svetlobe“ = dnevna (sončna) svetloba, svet, zemlja, življenje.

3. metaf. obrobek, obrobje, rob, konec, kraj, meja: poculi Lucr., orae lori Gell., clipei orae V., oras loricae recludit hasta V., purpurea ora Cat. rob (obleke), orae vulneris Cels., ora regionum Ci., extrema ora Vocontiorum agri L., extremae silvae L.; pesn.: oras evolvite belli V. (po Enn.) bojno prizorišče, bojišče.

oranžast pridevnik
(o barvi) ▸ narancs, narancsosGledala sem temne oblake in oranžasto barvo zahoda, ki se je raztezala prek njih po zahodnem nebu. ▸ Néztem a sötét felhőket és a narancsszínű napnyugtát a nyugati égbolt felhői mögött.

oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

1. agr. arare:
orati in branati arare ed erpicare
pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

2. ekst. solcare:
ladja orje ocean la nave solca l'oceano

3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano

Orbilius (-iī) Pupillus -ī, m Orbílij Pupíl, Beneventčan, od l. 63 učitelj v Rimu, znan po strogosti; svoje učence je vse prerad ustrahoval s šibo: H.