Franja

svèt² consejo m

državni svet Consejo de Estado
delavski svet consejo de obreros
Evropski Svet Consejo de Europa
hišni svet consejo de inquilinos
kronski svet consejo de la corona
nadzorni svet consejo de vigilancia
ministrski svet Consejo de Ministros
šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
občinski svet ayuntamiento m, concejo m
upravni svet consejo de administración
Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
vojni svet consejo de guerra
svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo

svetíšče (-a) n rel. santuario, tempio, sacrario:
sezidati svetišče erigere un santuario
antično svetišče tempio antico
družinsko svetišče il santuario domestico

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svetníški de saint

svetniški sij auréole ženski spol (tudi figurativno), nimbe moški spol
obdati s svetniškim sijem auréoler (tudi figurativno) nimber
svetniško živeti mener une vie de saint, vivre saintement (ali comme un saint)

svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
svež kruh pan m del día, pan fresco
sveže maslo manteca f fresca
sveže sadje fruta f fresca
sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
svež in čil animado y resuelto
svežega videza de aspecto sano y robusto
sveže obrit recién afeitado
sveže pleskan recién pintado
sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
sveže ribe pescado m fresco
sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
obleči svežo srajco mudar la camisa
sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco

svéženj (-žnja) m

1. fagotto, fascio, pacco, involto; mazzetta:
sveženj dokumentov un fascio di documenti
sveženj perila un fagotto, un involto di biancheria
sveženj bankovcev una mazzetta di banconote

2. ekst. (več med seboj povezanih stvari):
sveženj smernic, ukrepov un pacchetto di direttive, di provvedimenti

svínja (-e) f

1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
zaklati svinjo ammazzare il maiale
kruljenje svinje il grugnito del maiale

2. vulg. porcaccione, porco, fetente

3. metal. bava, sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
divja svinja cinghiale (Sus scropha)
agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
prasna svinja scrofa madre

svinják (-a) m porcile; vulg. troiaio pren.
njegova soba je pravi svinjak la sua stanza è un vero porcile

svízec zoologija marmotte ženski spol

spati kakor svizec (familiarno) dormir comme une marmotte (ali une souche, un loir), dormir à poings fermés

svobodoljúbno adv.
svobodoljubno vzgojen mladenič un giovane educato all'amore della libertà

svój mon, ton, son, notre, votre, leur ; (poudarjeno) le mien, le tien, le sien, le nôtre, le vôtre, le leur

svoje dni jadis, autrefois, en son temps, en ce temps-là, familiarno dans le temps
vsakemu svoje à chacun son compte (ali sa part, son dû)
jaz imam svojo aktovko na mizi, kje imaš ti svojo? j'ai ma serviette sur la table, où as-tu la tienne?
biti sam svoj gospod être son propre maître, ne dépendre de personne
s svojo roko podpisati signer de sa propre main
(otroka) vzeti za svojega adopter (un enfant)

sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)

syndicat [sɛ̃dika] masculin sindikat, strokovna zveza; konzorcij (vrsta kartela)

syndicat d'artisans rokodelski sindikat
syndicat de banquiers bančni konzorcij
syndicat d'initiative društvo za tujski promet
syndicat des médecins zdravniška zbornica
syndicat de mineurs rudarski sindikat
syndicat ouvrier delavska strokovna zveza, sindikat
syndicat patronal zveza delodajalcev
adhérent masculin, délégué masculin, dirigeant masculin d'un syndicat član, delegat, vodja sindikata
grève féminin organisée par un syndicat stavka, ki jo je organiziral sindikat

šála plaisanterie ženski spol , raillerie ženski spol , bouffonnerie ženski spol , facétie ženski spol, familiarno blague ženski spol , (dovtip) mot moški spol plaisant (ali pour rire) , bon mot, boutade ženski spol

brez šale plaisanterie (ali raillerie) à part, blague à part, trêve ženski spol de plaisanterie(s), sans blague!
v šali pour rire, pour plaisanter, par plaisanterie, par raillerie
aprilska šala poisson moški spol d'avril
slaba šala mauvaise plaisanterie, plaisanterie de mauvais goût
bila je le šala ce n'était que pour rire, c'était une (simple) plaisanterie
to ni šala ce n'est pas rien (ali peu de chose)
to je bilo za šalo c'était pour rire, histoire de rire
pol za res, pol za šalo moitié sérieux, moitié plaisant; mi-figue, mi-raisin
razumeti šalo comprendre la plaisanterie, entendre raillerie
ne razumeti (nobene) šale ne pas entendre raillerie (ali plaisanterie)
šale uganjati, zbijati s kom se jouer (ali se moquer, s'amuser, se faire un jeu) de quelqu'un

šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

za šalo por broma
v šali en broma, en tono de broma
groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
bila je le šala sólo era en broma
ni mi do šal no estoy para bromas
s tem ni šale no es cosa de broma
to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
šala gre predaleč esto ya pasa de broma
pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg

ščegetáti cosquillear; hacer cosquillas

ščegeče me siento un cosquilleo, tengo cosquillas

ščepèc

ščepec soli (čaja) pincée ženski spol de sel (thé)
ščepec tobaka prise ženski spol de tabac; un tantinet de, un tout petit peu de

ščèpec (-pca) m presa, pizzico (tudi pren.):
pren. govorjenje brez ščepca soli un discorso insipido, stupido, vuoto

ščúvati soulever, pousser, inciter (à la révolte, à la rébellion, à l'émeute), exciter, agiter

ščuvati psa na koga lâcher un chien sur quelqu'un

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta