Franja

vijúgati -am nedov. a şerpui

víkati -am nedov. a vorbi cu "dumneavostră"

vílar (-ja) m lov. cervo, capriolo con corna a due punte

víličast (-a -o) adj. forcuto, biforcuto, a forca:
teh. viličasti ključ chiave fissa, a bocca

vindiciae -ārum, f (vindicāre)

1. prisvojitev, prisvajanje česa, poseb. lastninske pravice (pred sodnikom), pravna zahteva, uveljavljanje kake pravice: non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat Ci., cum vindicias amisisset ipsa libertas Ci.; sploh zahteva, prisvojitev: alicuius vindiciis cedere L.

2. meton. začasno priznanje lastninske pravice ali pravne zahteve. Pri starem pravdnem postopku (ta je bil povezan s posebnimi simbolnimi dejanji; gl. vindicō 2. a) sta pravdajoči se stranki prinesli ali privedli sporno stvar, do katere sta si lastili pravico (vindicias postulare zahtevati priznanje lastninske pravice), pred pretorja; če je šlo za kako zemljišče, so prinesli grudo, ki se je prav tako imenovala vindiciae. Pretor je stvar začasno razsodil, tj. določil je posedovanje sporne zadeve (predmeta) ali osebe eni stranki do časa, ko bi sodišče eni od obeh strank dosodilo (vindicias dare ali dicere secundum alterum eorum prizna(va)ti) začasno posest, pri pravdah za svobodo kake osebe vedno s primernim pristavkom: nemo hic vindicias neque sacra neque numen veretur Luc. ap. Fest., praetores secundum populum vindicias dicunt Ca. ap. Fest. prisojajo ljudstvu (začasno) posest sporne stvari, secundum libertatem postulare vindicias L. zahtevati osvoboditev, vindicias dare secundum libertatem L. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti začasno svobodo, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) začasno za svobodnega (za svobodno), quo (sc. ore) vindiciae nuper ab libertate dictae erant Ci. usta, ki so (bila) … dosodila svobodo, decernere vindicias secundum servitutem L. skleniti proglasiti koga za nesvobodnega, vindicias ab libertate in servitutem dare L. svobodnjaka razglasiti za nesvobodnega.

Opomba: Star. sg. vindicia -ae, f: vindicia, id est correptio manus in re atque in loco praecepti apud praetorem ex duodecim tabulis fiebat Gell., Sulpicius vindiciam ait esse, qua de re controversia est, abeo, quod vindicatur Fest., si vindiciam falsam tulit rei, sine litis Tab. XII ap. Fest. če je po krivem (nezakonito) dobil prisvojeno stvar ali pravdo.

víničar -ja m vincilir, najamnik bezemljaš koji obrađuje i nadgleda tuđi vinograd, a gazda mu nudi stan u kućerku koji stoji uz vinograd

vinográden (-dna -o) adj. di, della vigna, a vigneto

vinotòč -óča m vinotočje, ugostiteljski lokal gdje se toči vino a ne služi se jelima

vírusen viral, à virus

virusna bolezen maladie ženski spol à virus (ali virale)

vis-à-vis franc.

A) adv. di fronte, dirimpetto

B) vis-à-vis (-ja) m dirimpettaio

C) vis-à-vis prep. di fronte a, dirimpetto a

vis-à-vis (nasproti) enfrente; frente a frente

vis-a-vis šole enfrente de la escuela

viséti pendre, être accroché (ali suspendu) ; être penché, pencher vers; être attaché à quelqu'un, à quelque chose; flotter, planer (dans les airs); être en suspens , pravno être pendant

bolnikovo življenje visi na nitki la vie du malade ne tient qu'à un fil (ali à un cheveu)
Damoklov meč visi nad njegovo glavo l'épée de Damoclès est suspendue au-dessus de sa tête
viseti čez kaj, nad čim surplomber, (gradbeništvo) saillir, avancer
visi bolj na stricu kot na očetu il aime mieux son oncle que son père, il est plus attaché à son oncle qu'à son père

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego

viséti -ím nedov. a atârna, a fi agăţat, a fi suspendat

visokodêbeln à haute tige

visokopétnik (-a) m calzatura, scarpa dal tacco alto; scarpa con tacco a spillo

víšati -am (se) nedov.
1. a ridica, a înălţa
2. a mări, a spori, a majora

víteško caballerosamente; a lo caballero

víti vijem, vij -te, vil -a, vit -a
I.
1. viti: viti venec, prejo, trto
2. viti, namotastvati: viti prejo na tuljavo, na klobčič
3. obavijati: viti trak okrog čela
4. kršiti, lomiti: viti roke v žalosti
5. stezati: krč me vije
grč me steže; po trebuhu me vije
imam grčeve u trbuhu
II. viti se
1. krivudati: potok se vije po polju
2. grčiti se, savijati se: bolnik se vije od bolečin
3. penjati se, verati se: fižol se vije na natič
4. viti se: zastava se vije pred brigado

víti víjem (se) nedov. a (se) suci, a (se) răsuci, a şerpui