Franja

agnellone m

1. poveč. od ➞ agnello

2. jagnje (za zakol)

3. jagnječja koža (slabše kakovosti)

āgnellus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Prisc., Cass.; ljubkovalno: Pl.

Agnès [anjɛs] féminin Neža; nedolžno dekle; figuré sveta nedolžnost (ironično)

Agnese f Neža

Agnéza Agnes

āgnicellus in iz tega āgnicellulus -ī, m (āgniculus) ljubek jagenjček: Cass.

āgnicula -ae, f (demin. āgna) janjčica: Ambr.

āgniculus -ī, m (demin. āgnus) jagnjič, jagenjček: Arn., It., Ambr., Aug., Cass.

āgnīnus 3 (āgnus) jagnjetov, janjčji: Pl., Tit. fr., Varr., Plin., Icti.; subst. āgnīna -ae, f (sc. caro): jagnjetina: Pl., H.

āgnitiō -ōnis, f (āgnōscere) prizna(va)nje, spozna(va)nje: Ci., Plin., Lact., Macr. litterarum Q. natančno spoznavanje črk; jur. priznanje: Dig., Cod. I.; sprejetje, prevzem: Ambr.

āgnitiōnālis -e (āgnitiō) (s)poznaven: Tert.

āgnitor -ōris, m (āgnōscere) priznavalec: Q., Vulg.

agnizione f lit. prepoznanje (zlasti v antični drami)

agnocasto m bot. konopljika (Vitex agnus castus)

Agnodicē -ēs, f Agnodika, atenska devica, ki je baje prva babičevala: Hyg.

agnolōtto m kulin. testenine z mesnim nadevom

agnomen [ægnóumən] samostalnik
četrto ime pri starih Rimljanih; vzdevek

āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).

āgnōmentum -ī, n (āgnōmen) vzdevek, pridevek: Ap.