Franja

confine² [kənfáin]

1. prehodni glagol (to na)
omejiti; zapreti, konfinirati
arhaično mejiti na kaj

2. neprehodni glagol (with)
biti na meji

to confine o.s. to omejiti se na kaj, držati se česa
to be confined (of a child) roditi
he was confined to his bed moral je ostati v postelji

confinement [kənfáinmənt] samostalnik
omejitev; zapor, konfinacija; porod, otročja postelja

solitary confinement samica (zapor)
to place under confinement zapreti v ječo
vojska confinement to quarters hišni zapor

cōnfīrmō -āre -āvī -ātum

1. utrditi (utrjevati): (stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., c. parietum soliditatem Vitr., dentes mobiles Plin.; voj.: c. castellum magnis munitionibus Auct. b. Alx; occ. (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačati: Cels., Q., hōc ali vires nervosque confirmari putant C., c. corpus Ci., imbecillitatem valetudinis spes victoriae confirmavit Ci., aetates, quae iam confirmate sunt Ci. krepke, c. membra Cu., crus debile Suet., vinea se confirmat Col.

2. pren.
a) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, (o)jačati, (u)čvrstiti (pogosto tudi v zvezi z abstr.): Vell., Suet., utile putat confirmari regnum Persarum N., confirmare manum suam (svojo bojno moč, četo) Ci., Galliam praesidiis ac navibus Ci., se transmarinis auxiliis C., pacem et amicitiam cum proximis civitatibus C., profectionem lege c. C. zakonito določiti, societatem data acceptaque fide S., non deponere, sed confirmare audaciam Ci., c. odium N., opinionem (timoris) C., his confirmatis rebus C. ko je bilo to urejeno, dognano, nondum confirmato consilio Ci. ne da bi se bilo trezno preudarilo, illum diem omnes labores et victorias confirmasse S. (zevgma) da je oni dan poplačal vse napore in potrdil zmago.
b) sklepe idr. potrditi (potrjevati), uveljaviti (uveljavljati): ut sua decreta confirmaret N., iudicium legionum confirmat senatus Ci., pax … cum civibus confirmata est Ci., confirmata vero suspicio est Ci. se je uresničila, ea auctoritate suā c. L., praeterita omnia beneficia edicto c. Suet.
c) koga v mišljenju podpreti (podpirati), utrditi (utrjevati), uveriti (uverjati), zagotoviti (zagotavljati): insulas bene animatas confirmavi N., coniuratione eos confirmat N. z zaroto si zagotovi njihovo zvestobo, c. homines C., iureiurando inter se confirmant C. si pod prisego dajo zagotovilo.
č) koga (o)hrabriti, bodriti, opogumiti (opogumljati), (po)tolažiti, (po)tešiti: utrum hoc est confirmare militum animos an debilitare virtutem? Ci., milites consolari et c. C., religione confirmare exercitum N., c. timentes C., territos S., perterritos Suet., nunc erige te et confirma Ci. opogumi se, ipsi sese confirmaverant C. Včasih sledi finalni stavek: eos confirmat, uti Romam pergerent S. jih hrabri, da naj gredo, alius alium confirmare, ne nomina darent L.
d) trditev potrditi (potrjevati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, podkrepiti: rem teste c. C., causam auctoritatibus Ci., quorum testimoniis de pecunia confirmatum est Ci., confirmata re ab exploratoribus C., nisi qui fide confirmasset N., id satis se confirmasse arbitratus N. da je to mnenje dovolj podkrepil; z odvisnim vprašanjem: exemplis confirmare, quantum auctoritas valeat in bello Ci.; occ. zatrditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati), varati se, zareči (zarekovati) se: hoc cum mihi non modo confirmasset, sed etiam persuasisset Ci., difficile est hoc de omnibus confirmare Ci.; nav. z ACI: columnas se exacturum esse confirmat Ci., id omne ego me rei publicae causā suscepisse confirmo Ci., confirmare sese neque legatos missuros neque … C., illud se polliceri et iureiurando confirmare, tutum iter per fines suos daturum C. — Od tod adj. pt. pf. cōnfīrmātus 3

1. trdno določen, zagotovljen, gotov: fides confirmatissima Porph.

2. ohrabren, srčen, pogumen: certus et confirmatus animus Ci., non modo non infracto animo, sed confirmato Ci., quae res in dies confirmatiorem eius exercitum efficiebat C.

3. potrjen: attulit litteras, in quibus erat confirmatius idem illud Ci., quod eo confirmatius erit, si … Ci. — Adv. cōnfīrmātē trdno, krepko: sese expedire Corn.

conflict¹ [kɔ́nflikt] samostalnik
boj, spor, prepir; nasprotovanje, navzkrižje

to come into conflict with s.o. priti s kom navzkriž

confondre* [kɔ̃fɔ̃dr] verbe transitif zmešati, zamenjati; združiti; figuré zbegati, zmesti, osupiti, vreči iz koncepta; osramotiti; uničiti, preprečiti, onemogočiti; juridique dokazati laž

se confondre zmešati se; stopiti se, spojiti se; ne se razlikovati
être confondu biti ves zmeden
cela confond mon imagination to presega mojo domišljijo
confondre un hypocrite zmesti, razkrinkati licemerca, hinavca
je confonds toutes les dates, des noms zamenjujem vse datume, imena
confondre deux jumeaux zamenjati, ne razlikovati dveh dvojčkov
(vieilli) confondre les plans de l'ennemi prekrižati sovražniku načrte
son insolence m'a confondu njegova nesramnost me je osupila
ces deux couleurs se confondent de loin ti dve barvi se od dalečne razlikujeta
se confondre en politesses cediti se od vljudnosti
se confondre en excuses, en remerciements ne se nehati opravičevati, zahvaljevati

conform [kənfɔ́:m]

1. prehodni glagol
figurativno (to) prilagoditi, prilagajati, spraviti v sklad

2. neprehodni glagol (to)
prilagoditi, podvreči, pokoriti se; ustrezati, biti v skladu; priznati veljavo anglikanski cerkvi

conformable [kənfɔ́:məbl] pridevnik (to)
združljiv, ustrezen, skladen, primeren; podoben; pokoren, ubogljiv
geologija enakoličen, konformen

conformably [kənfɔ́:məbli] prislov

conformably to skladno s, glede na, ustrezno s

conformance [kənfɔ́:məns] samostalnik
prilagajanje; soglasje

in conformance to glede na, skladno s
in conformance with v soglasju s

conformation [kɔnfɔ:méišən] samostalnik (to)
prilagoditev, skladnost; oblika, struktura, ustroj; podreditev, podrejenost, odvisnost; strinjanje, soglasnost

conformity [kənfɔ́:miti] samostalnik (to)
podobnost; primernost, ustreznost; podrejenost (with)
soglasnost; pravovernost (glede na anglikansko cerkev)

in conformity with glede na, v soglasju s

cōnfragōsus 3 (cōnfringere) „lomovit“, od tod

1. neraven, hrapav, grapast, vegast: ager, fundus Varr., via, loca L., locus lapidibus confragosus Col., rupes Front.; subst. neutr. hrapavina, grapasto mesto, grapasta krajina: ex confragoso Sen. ph., creperi aliquid et confragosi Sen. ph.; v pl.: Ci., L., Front.

2. pren.
a) hrapav, negladek: argumenta velut horrida et confragosa Q., versus velut confragosi Q.
b) zvit, dvoumen, vratolomen: condiciones tetuli tortas, confragosas Pl., sed ego illud quaero confragosum Pl. = to mi je previsoko.

confront [kənfrʌ́nt] prehodni glagol (with)
soočiti, iz oči v oči postaviti; primerjati; (z)begati, v zadrego spraviti; izzivati

to be confronted with nasproti stati (komu, čemu)

confus, e [kɔ̃fü, z] adjectif v neredu, zmeden, zbegan; zmešan, konfuzen, nejasen; v zadrego spravljen, osramočen (de zaradi)

affaire féminin confuse zapletena, zmedena zadeva
amas masculin confus de vêtements kup oblek v neredu
esprit masculin confus (figuré) zmešana glava
explication féminin confuse nejasno pojasnilo
je suis confus zelo obžalujem (da se je po moji krivdi to zgodilo)
vous êtes trop aimable, je suis confus preveč ste ljubeznivi, v zadrego me spravljate (nerodno mi je)

confused [kənfjú:zd] pridevnik (confusedly [kənfjú:zidli] prislov)
zbegan, zmeden; zamotan, nejasen

to become confused priti v zadrego
not to be confused with ne zamenjajte s; v razliko s

congé [kɔ́:nžei] samostalnik
slovo; odpust

to give s.o. his congé odpustiti koga
to get one's congé biti odpuščen

congeal [kəndží:l]

1. prehodni glagol
zamrzniti, zaledeniti, zmraziti; strditi

2. neprehodni glagol
zmrzniti, zledeniti; strditi se

to be congealed odreveneti

congee¹ [kɔ́ndži:] samostalnik
slovo, ločitev

to make one's congees posloviti se

congenial [kəndží:niəl] pridevnik (congenially prislov) (with)
(duševno) soroden (to)
simpatičen; primeren

congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži