Franja

Pholoē -ēs, f (Φολόη) Fóloa

1. gorovje v Arkadiji ob meji z Elido: O., Stat., Plin., Lucan.

2. dekliško ime: H. Od tod adj. Pholoeticus 3 fólojski, foloétski: monstra Sid.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phormiō² -ōnis, m Fórmion

1. neki zajedavec: Ter.

2. peripatetski filozof v Efezu, ki je hotel Hanibalu predavati o vojni umetnosti: Ci.; od tod apel. Phormiones (= ljudje, ki govorijo o tem, česar ne poznajo): Ci.

Phorōne͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Φορωνεύς) Foronêj, kralj v Argosu, Inahov sin, brat Io (Io): Hyg., Plin., Stat. — Od tod adj. Phoronēus 3 Foronêjev, foronêjski, pesn. = árgoški, argívski: Stat. Phorōnis -idis, f Forónida, Foronejeva hči (= Io): O.

photographie [-fi] féminin fotografija, fotografski posnetek; fotografiranje

photographie aérienne fotografija iz zraka
photographie des couleurs fotografiranje barv
photographie en couleurs barvna fotografija
photographie instantanée momentka, trenutni posnetek
photographie prise de près posnetek od blizu

Phrixus (Phryxus) -ī, m (Φρίξος, Φρύξος) Fríks, Atamantov in Nefelin sin, ki je skupaj s sestro Helo na zlatorumenem ovnu zbežal v Kolhido: O., Stat., Col. (poet.), Hyg. — Od tod adj.

1. Phrixēus 3 (Φριξεῖος) Fríksov: soror (= Helle), stagna (= Hellespontus) O., maritus, agnus Mart., mare Sen. tr.

2. Phryxiānus 3 kodrastovolnat, kodrastovolnen: toga Plin.; subst. Phryxiānae -ārum, f kodrastovolnene obleke: Sen. ph.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

Phylacē -ēs, f (Φυλάκη) Fílaka

1. mesto v Epiru: L.

2. mesto v Tesaliji: Plin. — Od tod adj.
a) Phylacēius 3 (Φυλακήϊος) fílaški: coniux O. = Laodamia (prim. Phylacus).
b) Phylacēis -idis, f (Φυλακηΐς) fílaška, pesn. = tesál(ij)ska: Phylaceides matres O.; kot subst. = Filákijka, Filačánka (= Laodamia): Stat.

Phylacus -ī, m (Φύλακος) Fílak, ustanovitelj tesal(ij)skega mesta Filaka (gl. Phylacē), Ifiklov oče, ded Laodamejinega soproga Protezilaja: Hyg. — Od tod patron. Phylacidēs -ae, m (Φυλακίδης) Filakíd = Fílakov potomec (o Protezilaju): O., Pr.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).

piaffer [pjafe] verbe intransitif cepetati (konj), udarjati ob tla z nogami

piaffer d'impatience cepetati, hoditi sem in tja od nestrpnosti

pianta f

1. bot. rastlina

2. podplat

3. tloris; ekst. načrt, zemljevid (mesta)

4. admin. delovni odnos; sistemizacija:
essere in pianta stabile biti stalno zaposlen
di sana pianta na novo, znova, od temeljev

picado preluknjan; pičen; sesekljan; nagnit, objeden, črviv; kozav; razburkan; razdražen, jezen

picado de viruelas kozav
picado del mosquito pičen od komarja
mar picada razburkano morje
carne picada, picado de carne razsekano, sesekljano meso
sentirse picado čutiti se (pri)zadetega
picado m moljavina; predloga (za vezenje)

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

Picentia -ae, f Picéncija (Picéntija), mesto v Kampaniji (zdaj Vicenza): Mel., Sil. — Od tod adj. Picentīnus 3 picéncijski (picéntijski): Plin.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

pick² [pik] samostalnik
izbira, najboljši del; zbodljaj
agronomija, ekonomija pobrana letina

the pick of the bunch najboljši od vseh
to take one's pick izbrati

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

picoter [-kɔte] verbe transitif prebadati, zbadati; kljuvati; ščegetati, ščemeti; figuré zbadati (koga), dražiti, nagajati

la fumée me picote les yeux oči me ščemijo od dima