Franja

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

pâture [pɑtür] féminin paša; krma; hrana, figuré paša

vaine pâture prosta paša na zemljišču, s katerega so že pobrali pridelke
il fait sa pâture de romans policiers on rad bere detektivske romane
mener les vaches en pâture gnati krave na pašo
être offert en pâture à l'opinion publique biti dan za pašo javnemu mnenju
cet incident a servi de pâture aux journalistes ta pripetljaj je bil paša za časnikarje

paura f strah:
aver paura (di) bati se česa
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
battere i denti per la paura šklepetati z zobmi od strahu
essere morto, mezzo morto di paura biti na smrt prestrašen
brutto da far paura grd kot smrtni greh
niente paura! brez strahu!

pauvrement [povrəmɑ̃] adverbe revno; nezadostno

être vêtu pauvrement biti siromašno oblečen
peindre pauvrement slabo slikati
vivre pauvrement bedno živeti

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

pavlih|a moški spol (-e …) der Schelm, der Schalk, der Hanswurst
biti pavliha figurativno den Schalk im Nacken haben

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

du pays domač
pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
pays du rêve dežela sanj
mal masculin du pays domotožje
en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
battre le pays biti vedno na potovanju
voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini

paz ženski spol mir; mirnost, sloga

paz armada oborožen mir
paz por separado separatni mir
gente de paz mirni (krotki) ljudje
juez (mensajero) de paz mirovni sodnik (sel)
concluir (ali concertar) la paz mir skleniti
no dar paz a la lengua neprestano govoriti
dejar en paz pri miru pustiti
¡descanse en paz! naj počiva v miru!
mi padre que en paz descanse (krajšava q.e.p.d.) moj pokojni oče
estar (quedar) en paz biti bot; biti izenačen
meter paz (entre) napraviti mir (med)
ponerse en paz (con) pomiriti se, spraviti se (s)
vivir en santa paz živeti v svetem miru
¡a la paz de Dios! zbogom!
... y ¡en paz! (fam) in dovolj!
hacer las paces skleniti mir

pazljiv (-a, -o) aufmerksam; achtsam
biti pazljiv zaradi nevarnosti: auf der Hut sein
ne biti dovolj pazljiv pri delu ipd.: es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

peace [pi:s] samostalnik
mir; dušni mir, spokojnost

at peace with v miru s, miren
breach of the peace kaljenje miru, nemir
to break the peace kaliti mir, razsajati
to hold one's peace biti miren, molčati
to keep the peace zadržati se, ostati miren
pravno the king's (ali queen's) peace mir v deželi
to make peace skleniti mir
to make one's peace with spraviti se s kom
to leave s.o. in peace pustiti koga pri miru
peace of mind dušni mir
pipe of peace mirovna pipa
peace treaty mirovna pogodba
britanska angleščina, vojska peace establishment, peace footing vojska v mirnem času

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

pecar [c/qu] grešiti, pregrešiti se; domišljati si (de na)

pecar de bueno čezmerno dober biti
pecar de prolijo predolgovezen postati
no pecar de cobarde ne biti bojazljivec

pectō -ere, pexī, pexum in (redko) pectitum (indoev. kor. *pek- lase imeti, lasat biti, česati; prim. skr. pákṣma trepalnica, las, gr. πέκτω, πεκτέω, πέκω češem, strižem, πέκος runo, volna, πόκος kosem, stvnem. fahs las)

1. (po)česati: caesariem H., comas pectine denso Tib., pectens ancilla capillos O., ego comas (gr. acc.) pectar O., p. cervum V. (po)čohati; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. skodrani in pomadizirani = prelični.

2. gradášati, grebénati, česati, míkati: stuppam Plin., pectitae lanae Col.; šalj.: aliquem fusti (ali pugnis) p. Pl. premikastiti, prebunkati; pt. pf. pexus 3 mikan, pregrebenan, volnat = z dolgo, gladko volno, kocast: tunica H. = še nova, vestes Plin., munera Mart.; metaf.: folium Col.

3. s krampom obdel(ov)ati, (z)rahljati (zemljo): ferro bicornui (sc. terram) Col., pectita tellus Col. poet.

pečen [ê] (-a, -o)

1. v pečici - pecivo, kruh ipd.: gebacken (doma [selbstgebacken] selbst gebacken)
sveže pečen backfrisch, ofenfrisch

2. meso, v ponvi: gebraten (na hitro [kurzgebraten] kurz gebraten)

3. v olju, maščobi: gebacken
|
figurativno biti nekje kuhan in pečen ein und aus gehen
režati se kot pečen maček wie ein Primeltopf grinsen, grinsen wie ein Honigkuchenpferd

pečèn (-êna -o) adj. gastr. (meso, ribe, kostanj) arrostito, arrosto; (kruh, pecivo, krompir, jabolka) cotto (al forno); pren. fritto:
pečen piščanec pollo arrosto
pečeno meso carne arrosto, arrosto
pečen kostanj castagne arrosto, caldarroste, marronsecchi
pečen na ražnju girato
pečena buča zucca barucca
pren. novo pečen novellino
pren. biti kuhan in pečen (pri kom) essere un assiduo frequentatore, frequentare assiduamente
pren. misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela credere di poter raggiungere qcs. senza fatica
če nas odkrijejo, smo pečeni se ci scoprono siamo bell'e fritti

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča

pedánten meticuloso; escrupuloso; pedantesco, pedante

biti pedanten pedantear