Franja

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

Pēneleus -ei in -eos, m (Πηνέλεως) Penélej, sin Hipalma in Asterope, eden od Heleninih snubcev: V., Hyg.

Pēnelopa -ae: Pl., Ci., H. ali Pēnelopē -ēs : Ci., O., H., Mart., Pr., Sen. ph., f (Πηνελόπψ) Penélopa, Ikarijeva hči, Odisejeva žena, Telemahova mati, ki je slovela po svoji čistosti in zakonski zvestobi: Ci., Hyg. idr.; preg.: sponsi Penelopae H. = razkošni požrešneži; pren. (kot vzor čiste žene): Penelope venit, abit Helene Mart. — Od tod adj. Pēnelopēus 3 Penélopin: O., Cat.

penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.

penetrālis -e (penetrāre)

1. predirajoč, (s)preletavajoč, prešinjajoč: frigus, ignis Lucr.

2. notranji: O., tecta V., foci Ci., dii (= penates) T., Sen. tr.; prim.: etiam penetrales a poëtis vocantur (sc. Penates) Ci., adytis effert penetralibus ignem V.; od tod subst. penetrāle ali penetral -ālis, n
a) notranjščina, notranji prostori, notranji del, središče, osrednji del (prostorov): prytanēum, id est penetrale urbis; nav. pl.: penetralia regum V. = kraljeve palače, penetralium callidi Amm. ki poznajo notranjost mesta (notranje mesto); pren. notranjost, skrivnost: penetrale cordis et animae Gell., huius loci penetralia aperire Q., penetralia eloquentiae T. (Dial.) ali sapientiae Q.
b) occ. svetišče (poseb. penatov): conditum in penetrali fatale pignus L., adesse penetrali deam T., magna penetralia Apollinis V. Apolonovo svetišče (na Palatinu), p. Vestae V., Capitolini summum penetrale Tonantis Mart.; pren.: penetral philosophiae Macr.; meton. penetrale in penetralia = penati: Sil.; adj. penetrāliter notranje: Ven.

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

pēnicillum -ī, n in pēnicillus -ī, m (dvojni demin. k pēnis preko pēniculus)

1. čopič: Ci., Q., Plin.; meton. slikarstvo: Plin.; od tod metaf. stilistično opisovanje: pingam coloribus tuis penicillo meō Ci. ep.

2. vlakenca za rane, pukanica: Plin., Cels.

3. goba za brisanje: Plin., Col.

pēniculus -ī, m (demin. k pēnis) „repek“, „repič“, od tod

1. krtača: Pl., peniculi, quis (= quibus) calciamenta tergentur Fest.

2. goba: Pl., Ter.

3. čopič: Dig.

péniti (-im)

A) imperf. far schiumare:
čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo con il suo solco veloce il motoscafo faceva schiumare l'acqua

B) péniti se (-im se) imperf. refl.

1. schiumare:
pivo se peni la birra schiuma

2. (postajati slinast, jeziti se) schiumare; spumare, spumeggiare; friggere:
peniti se od jeze schiumare, friggere di rabbia

péniti se to foam; (pivo) to froth; to spume; to scum; (milo) to lather; (vino) to sparkle, pogovorno to fizz

péniti se od jeze to foam with rage
péniti se v ustih to froth at the mouth

péniti (se) écumer ; (pijača) mousser ; (hudournik) bouillonner

peniti (se) se od besnosti écumer de rage, être écumant de rage, (en)rager
peniti (se) se od jeze bouillonner de colère

péniti se espumar; hacer (ali levantar) espuma ; (o valovih) cabrillear

peniti se od jeze espumajear de rabia

pēnsātiō -ōnis, f (pēnsāre) „tehtanje“, „odtehtavanje“, od tod

1. nadomestitev, povračilo: bonorum Petr.; abs. nadomestilo, povračilo, zaračunavanje, protiračun, kontrolni račun: Ulp. (Dig.), Ps.-Q. (Decl.).

2. pretehtavanje, preudarjanje: Amm.

pēnsiculō -āre (-āvī) -ātum (pensāre) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati): meum vero unumquodque dictum acriter examinatis, sedulo pensiculatis Ap., scripta enim pensiculatis et examinatis Ap., tres illic, tris hic; pensicula utrumque modulareque Gell. — Od tod adv. pēnsiculātē (iz pt. pf. pēnsiculātus 3) natančno: quae a Theophrasto pensiculate atque enucleate scripta sunt Gell.

pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)

1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.

2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču).

pēnsiō -ōnis, f (pendere)

1. tehtanje, odtehtavanje; od tod meton. teža, breme: Vitr.

2. (iz)plačilo, (iz)plačevanje; meton.
a) posamezen obrok, posamezna postavka: prima, altera Ci., coniunx nimium diu debet tertiam pensionem Ci., tribus pensionibus solvere L., praesens L. v gotovini (plačan). L.
b) davščina, naklad: Aur.
c) najemnina: Iuv., Suet., Icti., bima Mart. dve leti zaostala, dve leti neplačana.
d) zakupnina: Col., Suet.
e) obresti: Lamp.

3. metaf. nadomestilo, odškodnina, odškodovanje: Petr.

pentathlum -ī, n (gr. πένταϑλον) peteroboj, péntatlon (discus, cursus, saltus, lucta, iaculatio, čisto lat. quinqertium): P. F. — Od tod pentathlus -ī, m (πένταϑλος) peterobojec, zmagovalec v peteroboju (čisto lat. quinquertiō): Plin.

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

Peparēthos in Peparēthus -ī, f (Πεπάρηϑος) Peparét, eden izmed Kikladov ob polotoku Magnezija (zdaj Scopelo): L., O. — Od tod adj. Peparēthius 3 (Πεπαρήϑιος) peparétski: vinum Plin.