Franja

srednji destilat stalna zveza
(o vrsti fosilnega goriva) ▸ középpárlat

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

s srcem v hlačah frazem
(prestrašen) ▸ inába száll a bátorsága
O prvem mraku se je skesan in s srcem v hlačah priplazil domov. ▸ Ahogy besötétedett, inába szállt a bátorsága, és hazaaraszolt.

stabilni bočni položaj stalna zveza
medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
Sopomenke: položaj za nezavestnega

stabulō -āre (stabulum)

1. trans. postaviti (postavljati) v hlev, živini da(ja)ti hlev, uhleviti: ut pecus alienum in suo fundo pascat ac stabulet Varr.

2. intr.
a) bivati v hlevu: nec mos bellantīs (sc. tauros) unā (skupaj) stabulare V., stabulare sub Haemo Stat.
b) stanovati, bivati, ležati: Centauri in foribus (sc. Orci) stabulant V., pariter stabulare bimembres Centauros … ferunt Stat. — Dep. soobl. stabulor -ārī (intr.) svojo stajo, svoje bivališče, svoj hlev imeti kje, bivati kje (o živalih): aviaria, in quibus stabulentur turdi Varr., multae (sc. pecudes) stabulantur in antris O., ne bos in aquam pedem mittat et ut sicce stabuletur Col., rursus optime saxosum mare nominis sui pisces nutrit, qui scilicet, quod in petris stabulentur, saxatiles dicti sunt Col., stabulatur serpens in illis locis Gell., ut permittat iumenta apud eum stabulari Dig.; pesn.: Tartessos stabulanti conscia Phoebo Sil. zahajajočemu.

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

Stadtgespräch, das, Telefon: lokalni pogovor; figurativ tema pogovorov v mestu; X ist Stadtgespräch o X-u se povsod (v mestu) govori

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

Stagīra -ōrum, n (Στάγειρος, tudi ἡ ali τὰ Στάγειρα) Stagíra (Stagíre), mesto v Makedoniji (zdaj Nizvoro), Aristotelov rojstni kraj: Plin., Amm. Od tod subst. Stagīrītēs -ae, m (Σταγειρίτης) Stagírec, Stagir(j)án, Stagirít, iz Stagír(e) doma (izhajajoč); poseb. o Aristotelu: Ci. (z acc. -tem), Vop. — Soobl. Stagērītēs: Varr.

stāgnō² -āre -āvī -ātum (stāgnum)

1. ustaviti (ustavljati) vodo, zadrž(ev)ati vodo: quo (sc. bitumine) aqua omnis stagnatur Iust. (o Mrtvem morju).

2. metaf. (in le poznolat.) utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati), (za)varovati: se adversus insidias stagnavit Iust., desperatas boves adversus omnes aegritudines stagnare P. Veg., trinis potionibus stagnata animalia P. Veg. okrepljene.

stalíšče point of view, viewpoint, view; standpoint; stand; position

z našega stalíšča from our point of view
z zgodovinskega stalíšča from the historical standpoint
kakšno je tvoje stalíšče v tej zadevi? what is your standpoint in this matter?
postaviti se na stalíšče do vprašanja to take up a position on a question
zavzeti stalíšče to take (up) a point of view
pojasniti svoje stalíšč to define one's position
zavzeti drugačno stalíšč o... to take a different view of...
zavzeti stalíšč v debati to take a stand in a debate, to adopt a standpoint in a debate

stalíšče point moški spol de vue, prise ženski spol de position, avis moški spol , opinion ženski spol , aspect moški spol , attitude ženski spol

z ekonomskega (vojaškega) stališča du point de vue économique (militaire)
zastarelo stališče point de vue dépassé (ali périmé, démodé)
imeti težko stališče être dans une situation difficile (ali délicate)
biti, stati na staličšu, da être d'avis que
ne strinjam se z vašim stališčem je ne suis pas de votre avis
zastopati drug(ačn)o stališče être d'un autre avis, penser différemment
zavzeti stališče do kakega vprašanja prendre position sur une question, se prononcer sur une question
ne zavzeti nobenega stališča s'abstenir de tout commentaire

stalíšče punto m de vista; opinión f ; criterio m

z ekonomskega stališča desde el punto de vista económico
zastarelo stališče ideas f pl anticuadas; criterio que ya no se estila
ne se odmakniti od svojega stališča casarse con su opinión
ne strinjam se z Vašim stališčem no soy de su opinión
zavzeti stališče do česa opinar sobre a/c, dar su opinión (ali su parecer) sobre a/c; comentar a/c
zastopati stališče (biti, stati na stališču), da ... opinar que...; sostener el criterio (ali la opinión) de que...
zastopati drug(ačn)o stališče ser de otra opinión; pensar de otro modo; tener otro punto de vista

stalk¹ [stɔ:k] samostalnik
botanika steblo; kocen, pecelj, štor (pri zelju)
zoologija peresni tul(ec); stojalo čaše; visok tovarniški dimnik
arhaično okrasek v obliki stebla

off stalk (o rozinah itd.) ki nima peclja

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stamp² [stæmp] prehodni glagol
žigosati; označiti; kovati (denar); vtisniti (kak znak, lik itd.) (upon na)
kolkovati, frankirati; vtisniti žig; (za)cepetati, udariti z nogo ob tla; streti, zdrobiti, stolči, zmrviti
neprehodni glagol
teptati, cepetati, topotati, gaziti z nogami (upon po)
plačati kolkovino

to stamp with one's foot udariti z nogo ob tla
to stamp money kovati denar
to stamp with označiti z
to stamp to the ground poteptati
to stamp s.th. on s.o.'s mind vtisniti komu kaj v spomin
this action stamps him (as) a coward to dejanje ga (o)žigosa (označuje) kot bojazljivca
this fact stamps his story (as) a lie to dejstvo dokazuje, da je njegova zgodba lažniva

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

standard¹ [stǽndəd]

1. samostalnik
standard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvalitete

code of standards smernice
standard of knowledge (learning) stopnja izobrazbe
standard of prices nivó cen
standard of living življenjski standard
gold standard zlata valuta
to be below standard ne zadostiti zahtevam
not to come up to the standard ne ustrezati zahtevam
to be of a high standard biti na visokem nivoju
to set a high standard figurativno veliko zahtevati

2. pridevnik
normalen, standarden; zgleden, klasičen

standard gauge normalna širina železniškega tira
standard German visoka nemščina
standard model standardni (serijski) model
a standard novel klasičen roman
standard sizes normalne velikosti
the standard work standardno delo (on o)
standard writer klasik

stándarden standard (-)

stándardno delo o... the standard work on...
stándardne (normalne) velikosti standard sizes pl
stándardna angleščina Standard English

stand up

1. neprehodni glagol
vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
(javno) nastopiti, potegniti se (for za)

I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
to stand up in pogovorno nositi na sebi
I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

2. prehodni glagol
(le) zavlačevati; varati, slepiti
ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)