Franja

Zadetki iskanja

  • pr̀žibaba m nizkoten razbojnik, podlež (ki z razbeljeno verigo muči stare ženske), sramotilno ime za hajduka, ki se vdaja ropanju in izsiljevanju
  • psárna ž poduzeće, preduzeće za gajenje pasa
  • psictēre m amfora za vino
  • psīlōthrum (psīlōtrum: Plin. ) -ī, n (gr. ψίλωϑρον) psilóter

    1. „golilo“, mazilo, ki pospešuje izpadanje las, omogoča njihovo odstranjevanje in goli kožo, danes depilator, depilacijska krema, sredstvo za depilacijo: Mart., Sen. rh., Lamp., Plin. Val.

    2. rastl. z istim učinkom, sicer imenovana ampeloleuce: Plin.
  • psiquiatra moški spol psihiater; zdravnik za duševne bolezni
  • psychiatre [psikjatrə] masculin psihiater, zdravnik za duševne bolezni
  • psychiatrisieren vtakniti v bolnišnico za duševne bolezni
  • psychiatrist [saikáiətrist] samostalnik
    psihiater, zdravnik za duševne bolezni
  • psychograph [saikougrá:f] samostalnik
    psihologija psihogram, prikaz psihološke posebnosti človeka; (spiritizem) priprava za zapis sporočila duha
  • psȳchomachia -ae, f (gr. ψυχομαχία) psihomahíja = boj za dušo, naslov Prudencijeve pesnitve: Prud.
  • ptarmicus 3 (gr. πταρμικός) kihanje povzročajoč, kihalen: Cael., Th. Prisc.; subst. ptarmicum -ī, n kihalo, sredstvo za kihanje: Cael.
  • pubblicitario

    A) agg. (m pl. -ri) reklamen:
    manifesto pubblicitario reklamni napis

    B) m (f -ia; m pl. -ri) propagandist, propagandistka, strokovnjak za trženje
  • pūbeō -ēre (pūbēs1) le pt. pr. pūbēns -entis

    1. spolno goden, dorasel, zrel, polnomočen, goden za ženitev: fratres Cl., anni Aus.

    2. metaf. (o rastl.) polnomočen, dozorel, sočen, bujen: herba V., rosae Stat.
  • pubère [pübɛr] adjectif odrasel; goden za ženitev, godna za možitev
  • pūbertās -ātis, f (pūbēs1)

    1. spolna godnost, doraslost, zrelost, dozorelost, možatost, leta, godna za ženitev (ženilo) ali možitev (možilo): Sen. ph., Ap., Suet. idr., nondum pubertatem ingressus T., annos pubertatis egressus Iust.; occ. moštvo, moškost, rodilna zmožnost, zmožnost ploditve, plodnost, rodilnost: inexhausta T.

    2. meton.
    a) mlečna brada, mah, puh: Plin., dentes et pubertas naturā exsistunt Ci.; metaf. kosmatina, kosmatinje na rastlinah: incipientis uvae Plin.
    b) dorasla mladina (naspr. cānī): Val. Max.
  • pūbēs1 -eris (gl. pūbēs2)

    1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

    2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.
  • publiable [püblijabl] adjectif priobčljiv, zrel za objavo, vreden objave
  • publicist [pʌ́blisist] samostalnik
    publicist, pisec političnih člankov; strokovnjak za mednarodno pravo
  • publicly [pʌ́blikli] prislov
    javno, v javnosti, za javnost
  • pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

    1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

    2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

    3. occ.
    a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
    b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.