Franja

vedúta (-e) f veduta, vista; um. veduta:
vedute beneških slikarjev le vedute dei pittori veneziani

véhicule [veikül] masculin vozilo, voz, prevozno sredstvo; prenašalec; posrednik; sredstvo

véhicule à moteur motorno vozilo
véhicule ambulance bolniški (rešilni) voz
véhicule d'occasion že rabljeno vozilo
parc masculin de véhicules vozni park
véhicules utilitaires tovorni avtomobili, avtobusi
l'air est le véhicule du son zrak prenaša zvok
le langage est le véhicule de la pensée jezik je prenašalec misli

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

veillée [veje] féminin večerne ure (po večerji); družinski ali prijateljski sestanek po večerji

veillée d'un mort, mortuaire bedenje pri mrliču
veillée d'armes večer pred važnim dnem
c'est notre veillée d'armes avant le concours to je naš večer pred natečajem, izbirnim izpitom ipd.

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

vék âge moški spol , siècle moški spol , ère ženski spol , époque ženski spol , temps moški spol

novi vek temps modernes
srednji vek moyen âge
stari vek antiquité ženski spol
zlati vek le siècle (ali l'âge) d'or
na vekov veke dans les siècles des siècles

véka (-e) f anat. palpebra:
veke so mu postale težke aveva le palpebre pesanti

vel (po svojem nastanku gre za imp. glag. velle „hoti, voli, izberi si to ali ono“, „vzemi, kar hočeš“; prim. sl. li (iz kor. *u̯el- hoteti))

I. conj. (ne izključuje kakor aut, ampak enači, vzporeja, daje na izbiro)

1. postavljena enkrat = ali, ali tudi: Plin., C., V. idr., eius modi coniunctionem tectorum oppidum vel urbem appellaverunt Ci., tantus te stupor oppressit vel, ut verius dicam (ali bolje rečeno), tantus furor Ci.; drugi člen okrepljen z etiam (vero etiam, omnino): laudanda est vel etiam amanda vicinitas Ci.; celo: studium tuum vel etiam, si vis, existimatio Ci.; če pri drugem členu dodamo še potius, z njim prvi člen okarakteriziramo kot manj primeren in ga popravimo: post obitum vel potius excessum Romuli Ci. (ker je bil Romul vzet v nebo, izraz obitus ni ravno primeren)

2. stavljena dvakrat ali večkrat = ali … ali ( … ali … ), bodisi … bodisi ( … bodisi … ), in … in ( … in … ), deloma … deloma ( … deloma … ): Pl., C. idr., animus vel bello vel paci paratus L., vel dignitas hominis vel honoris amplitudo Ci., oraculi sortem vel elusit vel implevit Cu., ad usum vitae vel etiam ad ipsam rem publicam conferre debemus Ci., summa vel humanitatis vel dementiae vel misericordiae tuae Ci.; veččlenska naštevanja razpadajo v dvočlenske skupine nasprotij: sed ego cur non adsum vel spectator laudum tuarum vel particeps vel socius vel minister consiliorum? Ci. ep.; pesn.: pariter pietate vel armis egregius V. —

II. adv.

1. (poudarjajoč) tudi, celo, in: Pl., Ter., H., Cu. idr., vel regnum malo quam liberum populum Ci., cum se vel principes eius consilii fore profiterentur C., unum vel adversus omnes satis esse L., vel Priamo miseranda manus V., nunc miseranda vel hosti O.

2. (pri superl. okrepi) pač, bržda, najbrž, kajpada, kakopak: Luc. ap. Non., N., Q. idr., huius domus est vel optima Messanae Ci. pač najlepša, vel maxima auctoritas L., vel maxime Ci. pač najbolj, prav posebej, zelo.

3. (poudarja posamezen ali poseben primer) posebej, posebno, zlasti, predvsem: vel hic Pamphilus iurabat quotiens Bacchidi Ter., est tibi ex eis ipsis qui adsunt bella copia, vel ut (v novejših izdajah velut) a te ipso ordiare' Ci. posebej če začneš pri samem sebi; včasih = na primer: vel quasi egomet Pl. kot npr. jaz, ita scitote esse cetera, vel quod ait Lucceius Ci.

Opomba: Aut … vel ali, vel … aut = vel … vel je pesn. in poklas.; sicer najdemo aut … vel in vel … aut tudi v klas. prozi, celo pri Ci., a le tako, da si aut in vel ne ustrezata.

vela f

1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

2. ekst. jadro; jadrnica

3. šport jadralstvo (vodni šport)

4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico

veletrgovec samostalnik
(vrsta trgovskega podjetja) ▸ nagykereskedő90 odstotkov trga z zdravili obvladujejo le štirje veletrgovci. ▸ A gyógyszerpiac 90 százalékát négy nagykereskedő uralja.
Sopomenke: grosist

vêlik grand, de haute taille (ali stature) , de grande taille; gros, vaste ; (odrasel) adulte, majeur; remarquable, considérable

veliki les grands, les adultes, les grandes personnes
veliki in mali petits et grands
srednje velik de moyenne grandeur, de taille moyenne
velika črka (lettre ženski spol) majuscule ženski spol (ali capitale ženski spol)
velik človek, mož un homme grand, (figurativno) un grand homme
Karl Veliki Charlemagne
Peter Veliki Pierre le Grand
veliki četrtek (petek) jeudi (vendredi) saint
velika noč Pâques ženski spol množine
veliki traven (srpan) le mois de mai (d'août)
kako ste veliki? combien mesurez-vous?, quelle est votre taille?, quelle taille avez-vous?
na veliko zapravljati mener un grand train de vie, vivre sur un grand pied, faire le (ali jouer au) grand seigneur

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

velják grand seigneur, notable moški spol , notabilité ženski spol , magnat moški spol

veljaki notables, notabilités, les gens distingués, la haute volée, familiarno le gratin, le dessus du panier

veljáti (-ám) imperf.

1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova

5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

vencer [c/z] premagati, zmagati; obvladati; zapasti (menica); zastareti

vencer los obstáculos premagati ovire
la pasión le vence strast ga premaguje
vencer a fuerza de ruegos ganiti s prošnjami
no dejarse vencer ne popustiti
vencerse a popustiti
vencerse a sí mismo samega sebe obvladati, premagati se

venda ženski spol obveza, preveza; diadem, šapelj, načelek

venda higiénica ženski mesečni vložek
se le cayó la venda de los ojos (fig) oči so se mu odprle; spametoval se je