Franja

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

past ženski spol (-i …) die Falle (tudi figurativno), železna: das Fangeisen, -falle (čeljustna Bügelfalle, krožna Tellerfalle, za miši Mäusefalle, na zapah die Kastenfalle, skobčasta Klappfalle), zanka: die Schlinge, v obliki jame: die Fallgrube; figurativno die Fußangel, vprašanje: die Fangfrage
figurativno iti v past in eine Falle gehen
nastaviti past eine Falle stellen, pasti množina Fußangeln legen, Fallen stellen
figurativno skrita past die Tücke des Objektes
biti v pasti in der Falle sitzen
lovstvo lov s pastjo die Fangjagd

pasta f

1. masa; kaša; vlaknine

2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki

3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža

4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež

5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta

6.
pasta dentifricia zobna pasta

páša pâture ženski spol , pâturage moški spol , pacage moški spol

biti paša za oči (figurativno) être une délectation pour les yeux
dati, gnati krave na pašo mettre, mener les vaches au pâturage (ali au pacage, en pâture), herbager
poletna paša pacages moški spol množine d'été
primeren za pašo pâturable

páša¹ pastoreo m ; apacentamiento m

gnati, peljati na pašo llevar a pastar (ali a pacer); pastorear
biti paša za oči (fig) ser un deleite para los ojos

pat⁴ [pæt] prislov
ravno prav, o pravem trenutku

to have it down pat; ali to know s.th. off pat imeti kaj v malem prstu, temeljito znati
to stand pat biti neomajen, vztrajati pri svojem mnenju

pat moški spol (-a …) šah: die Pattsituation, das Patt
biti v patu patt sein
spraviti v pat patt setzen (tudi figurativno)

pata ženski spol taca, šapa, parkelj; domače noga

pata galana šepava noga
estirar la pata (vulg) iztegniti se, krepniti
estamos pata (sva) smo bot
meter la pata (fig) kozla ustreliti, blamirati se
tener mala pata smolo imeti, nesrečnik biti
a pata peš; Am bos
a la pata (la) llana preprosto
a cuatro patas po vseh štirih
patas arriba obrnjeno, narobe
estar patas arriba biti docela mrtev
el patas (Am) vrag, hudič

patata ženski spol krompir

no entender una patata biti neumen ko noč
patatas con cáscara krompir v oblicah
patatas cocidas kuhan krompir
patatas fritas ocvrt krompir
patatas machacadas zmečkan krompir
patatas nuevas nov krompir

patate [patat] féminin, familier krompir; figuré tepček, bedak; (populaire)

en avoir gros sur la patate biti zelo slabe volje, zlovoljen, nevoljen

Pate, der, (-n, -n) boter; Pate stehen biti boter, figurativ botrovati, biti za botra

patent¹ [péitənt, pǽ-] pridevnik (patently prislov)
odprt, javen, očiten, očividen, jasen; patentiran, patentnopraven

to be patent biti na dlani, biti očitno
letters patent kraljevski patent, javni razglas
patent application prijava patenta
patent law patentno pravo
patent rolls patentni register

patience¹ [pasjɑ̃s] féminin potrpežljivost, potrpljenje; vztrajnost; pasjansa (igra s kartami)

jeu masculin de patience pasjansa (igra)
ouvrage masculin de patience dolgotrajno delo
la patience m'échappe potrpljenje me mine
être à bout de sa patience biti pri kraju s svojo potrpežljivostjo
ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
faire des patiences igrati pasjanso
perdre patience izgubiti potrpljenje
prendre patience otrpeti
prendre la patience potrpežljivo prenašati
la patience vient à bout de tout, patience passe science (proverbe) s potrpežljivostjo se vse doseže

Patina, die, patina; figurativ Patina angesetzt haben biti star/neaktualen

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

pato moški spol racman; raca

pato asado pečena raca
estar hecho un pato (de agua) do kože premočen biti od dežja
pagar el pato nositi krivdo za druge; poravnati škodo, ki so jo drugi povzročili

patriote [patriɔt] adjectif domoljuben, rodoljuben, patriotičen, patriotski; masculin rodoljub, patriot

patriote cocardier šovinist
être très patriote biti velik rodoljub, patriot

patrúlja (-e) f voj. pattuglia:
obmejna patrulja pattuglia confinaria
leteča patrulja pattuglia volante
obhodna patrulja ronda
patrulja predhodnica pattuglia di punta
avt. prometna patrulja pattuglia stradale
biti na patrulji essere di pattuglia

Patsche, die, (-, -n)

1. (Händchen) rokica, ročica

2. blato, brozga

3. figurativ in der Patsche sitzen biti v godlji; aus der Patsche helfen pomagati iz godlje

patta² f igre neodločen izid; remi; pat:
far pari e patta pren. poravnati račune, biti si bot