Franja

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abrutizá -éz

I. vt. posuroviti, otopiti

II. vr. posuroveti, podivjati, zapustiti se

absacken

1. polniti v vreče

2. Bauwerk: posesti se, posedati se, pogrezati se; Flugzeug: izgubljati na višini

absagen odpovedati; (sich lossagen) einer Sache: odvrniti se od

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

abschelfern luščiti se, odluščiti se

abschilfern Medizin luščiti se, odluščiti se

abschmelzen taliti, odtaljevati, odtaliti; intransitiv taliti se

abschnellen odleteti; odbiti se (von od)

abschnurren Uhrwerk: izteči se; Insekt: odbrenčati; ein Gebet: odžebrati

abschütteln otresti (kaj), otresti se (česa, koga)

abschwanken odmajati se

abschweifen oddaljiti se (von od)

abschwören^* odvrniti se od, einer Sache abschwören odreči se čemu

abscond [əbskɔ́nd] neprehodni glagol
skriti se, uiti, zbežati, izginiti

absent [əbsént] povratni glagol (from)
ne priti, izostati, ne se javiti, ne se udeležiti; umakniti se

absinken^* Schiff: potoniti, potopiti se; (sich senken) Ufer, Land, Stoffe aus höheren Schichten: usedati se, ugrezati se, zniževati se, spustiti, spuščati se; Temperatur: padati, bei Leistungen: popuščati

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

absonus 3, adv. -ē „oddaljujoč se od pravega glasu“, od tod

1. zloglasen: linguā haesitantes et voce absoni Ci., vox extra modum absona atque absurda Ci., absone pronuntiare Ap.

2. pren. ne ujemajoč se s čim, neskladen; z a(b): absoni a voce motus L.; pesn. z dat.: fortunis absona dicta H., fidei divinae originis nihil absonum fuit L.; abs.: tecta Lucr.; non absone Gell., Arn. ne neskladno; subst. neutr. pl.: absona inauditaque dicere Gell.

abspalten odcepiti; luščiti se