Franja

āgminālis -e (āgmen) k vozu spadajoč, vozen: equi, mulae Dig. = subst. āgminālēs -ium m vozni, tovorni konji: Cod. Th.

āgminātim , adv. (āgmen) krdeloma, trumoma, kupoma: Ap., Amm.

āgna¹ -ae, f (āgnus) janjčica: V., H., O. idr.— Abl. pl. agnabus: It.

āgna² -ae, f (iz *acna: ācer) klasna bilka: Carmen Saliare ap. P. F.

agnación ženski spol stransko sorodstvo, krvno sorodstvo

agnado soroden po krvi

agnado m stranski sorodnik

agnail [ǽgneil] samostalnik
medicina zanohtnica, nohtni zadirek
arhaično kurje oko

Agnālia -ium, n (āgnus) „janjčji praznik“, izmišljenka pri O. (Fast. I, 325), ki hoče po ljudski etimologi pojasniti izposojenko Agōnālia.

āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...

agnat [agna] masculin sorodnik po očetu

àgnāt -áta m (lat. agnatus) jur. agnat, sorodnik po očetovi strani

agnat samostalnik
(sorodnik) ▸ agnátus [utód apai ágon]

agnát; agnátski pravo agnate

agnát (-a) m jur. agnato

agnát m (lat. agnatus) agnat, rođak s očeve strane

agnát agnado m

agnate [ǽgneit]

1. pridevnik
soroden (z očetove strani)

2. samostalnik
sorodnik z očetove strani

agnatic [əgnǽtik] pridevnik
po očetu soroden, agnatski

āgnātīcus 3 (āgnātus) ki se tiče sorodnikov po očetu: ius Cod. I. iz sorodstva po očetu izvirajoče.

āgnātiō (adgnātiō) -ōnis, f (āgnātus, adgnātus)

— I.

1. prirast sužnjev in sploh ljudi po očetovi smrti ali oporoki: Icti.

2. pren. sorodstvo po očetovi strani, sorodniki po očetu: Ci. idr.

— II. prirast(ek), izrast(ek) pri rasti: Ap. h.