Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod
I. adj.
1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.
2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.
3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.
— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)
1. = Bitinka: O.
2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.
Zadetki iskanja
- bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place
je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it - bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver
nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il? - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra. - biti kot brat in sestra frazem
(o tesnem odnosu) ▸ mint két testvér
V drugem letniku sva hodila, potem sva bila kot brat in sestra. ▸ A második évfolyamban együtt jártunk, aztán olyanok voltunk mint két testvér.
Sopomenke: živeti kot brat in sestra - biti v istem čolnu frazem
(soočati se z istimi težavami) ▸ egy csónakban eveznek
Podnebne spremembe in onesnaženje nas silijo k razmišljanju, da smo vsi v istem čolnu. ▸ Az éghajlatváltozás és a környezetszennyezés azt a gondolatot erősíti bennünk, hogy mindannyian egy csónakban evezünk.
Evropa in Amerika nista več v istem čolnu, kakor sta bili pred Bushevim predsedovanjem. ▸ Európa és Amerika már nem evez ugyanabban a csónakban, mint Bush elnöksége előtt.
Vsi smo namreč po njegovem mnenju v istem čolnu in če gre dobro podjetju, gre dobro tudi zaposlenim. ▸ Szerinte mindannyian egy csónakban evezünk, és ha a vállalatnak jól megy, akkor a munkavállalóknak is. - biti za v muzej frazem
(biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren. - Bitka pri Milvijskem mostu stalna zveza
zgodovina (vojaški spopad) ▸ Milvius-hídi csata
Bitka pri Milvijskem mostu prikazuje bitko, ki je potekala 28. oktobra 312 med rimskima cesarjema Konstantinom I. in Maksencijem. ▸ A Mílvius-hídi csata azt a csatát ábrázolja, amely 312. október 28-án zajlott I. Konstantin és Maxentius római császárok között. - bivša samostalnik
(nekdanja partnerica) ▸ ex, ex-barátnő, volt barátnő, excsajnjegova bivša ▸ volt barátnőjeNeki fant mi je na primer ves čas govoril, da je bila pa njegova bivša res prava. ▸ Az egyik srác például állandóan arról beszélt, hogy az exe tényleg az igazi volt.
Če reče moški, da je bil seks z bivšo slab, zanesljivo laže. ▸ Ha egy férfi azt mondja, hogy az ex-barátnőjével rossz volt a szex, biztosan hazudik.
Videti svojega dragega med neobveznim in čisto prijateljskim pogovorom z njegovo bivšo je lahko izredno pomirjujoče. ▸ Látni a kedvesedet egy kötetlen és teljesen baráti beszélgetés közben a volt barátnőjével rendkívül megnyugtató tud lenni. - bivši samostalnik
(nekdanji partner) ▸ ex, ex-barát, volt barát, expasinjen bivši ▸ volt barátja, expasijamoj bivši ▸ exem, ex-barátomTudi moj bivši me je poklical in sem ga ostro zavrnila. ▸ Az exem is felhívott, de szigorúan visszautasítottam.
Igralka pa je celo najela telesnega stražarja, ki pazi na varno razdaljo med njo in njenim bivšim. ▸ A színésznő még testőrt is fogadott, aki ügyel a biztonságos távolságra közte és exe között.
Njen bivši si je nato precej hitro našel novo partnerico. ▸ Az expasija azután elég gyorsan talált új barátnőt. - bivši pridevnik
1. (o nekdanjem partnerju) ▸ volt, exbivša žena ▸ volt feleség, exfeleségSem ločen, zaradi dveh otrok sem stanovanje pustil bivši ženi. ▸ Elváltam, és a két gyermekünk miatt a lakást otthagytam a volt feleségemnek.bivši mož ▸ volt férj, exférjbivši fant ▸ volt barát, exbarát, volt pasi, expasibivši partner ▸ volt partner, expartnerbivša punca ▸ volt barátnő, exbarátnő, volt csaj, excsajbivši ljubimec ▸ volt szerető, exszerető
2. (o preteklem statusu osebe) ▸ volt, korábbibivši premier ▸ volt miniszterelnök, korábbi miniszterelnökbivši minister ▸ volt miniszter, korábbi miniszterbivši predsednik ▸ volt elnök, korábbi elnökBivši predsednik ima tudi pravico do uporabe pisarne in službenega vozila z voznikom. ▸ A volt elnök egy iroda és egy sofőr vezette hivatali gépjármű használatára is jogosult.bivši komunist ▸ volt kommunistabivši šef ▸ volt főnök, korábbi főnökbivši direktor ▸ volt igazgató, korábbi igazgatóbivši župan ▸ volt polgármester, korábbi polgármesterbivši sodelavec ▸ volt munkatárs, korábbi munkatársSvojih bivših sodelavcev se tudi spomnim ne več. ▸ A volt munkatársaimra már nem is emlékszem.bivši lastnik ▸ volt tulajdonos, korábbi tulajdonosPotem so prišle počitnice in srečal sem bivšega učenca, ki je osnovno šolo končal že pred leti. ▸ Aztán jött a vakáció, és találkoztam egy volt tanítványommal, aki már évekkel ezelőtt befejezte az általános iskolát.
3. (kar ne obstaja več) ▸ egykori, korábbi, volt, régibivši režim ▸ egykori rendszer, korábbi rendszer, régi rendszerbivša država ▸ korábbi állam, volt állam, korábbi országV bivši državi so mnogi uredniki, predvsem glavni uredniki velikih medijev, odhajali v politiko. ▸ A korábbi országban sok szerkesztő, különösen a nagy médiumok főszerkesztői mentek el politikusnak.bivša vojašnica ▸ egykori kaszárnya, egykori laktanya, régi laktanyaV krajevni skupnosti so se po dolgih letih pričela obnovitvena dela v objektu bivše osnovne šole. ▸ A helyi önkormányzat hosszú idő után megkezdte a felújítási munkálatokat az egykori általános iskola épületében. - bizmutov subsalicitat stalna zveza
farmacija (zdravilo) ▸ bizmut-szubszalicilát
Bizmutov subsalicilat, netopen kompleks trivalentnega bizmuta in salicilata, se lahko uporablja pri blagih do zmernih primerih, vendar pa teoretično lahko pride do zastrupitve s salicilatom. ▸ A bizmut-szubszalicilát a háromértékű bizmut és a szalicilát oldhatatlan komplexe. Enyhe vagy közepesen súlyos esetekben alkalmazható, de elméletileg előfordulhat szalicilátmérgezés. - bižuterija samostalnik
1. (cenen nakit) ▸ bizsu, csecsebecsecenena bižuterija ▸ olcsó bizsutrgovinica z bižuterijo ▸ bizsuboltprodajati bižuterijo ▸ bizsut árulSopomenke: kič
2. (trgovina) ▸ bizsubolt, kiegészítők [üzlet]
Bižuterije so naslonjene ob banke in butike. ▸ A kiegészitőket áruló üzletek a bankok és butikok mellett találhatók. - black1 [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten
black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk - blade [bleid] samostalnik
botanika list, steblo; rezilo; platica; meč
anatomija lopatica
a knowing blade navihanec
a jolly old blade veseljak
in the blade še brez klasja
pogovorno saucy blade predrznež - blagó (roba) goods pl, merchandise; ZDA wares pl; commodity, commodities pl; article; (tekstil) material, textile, cloth, stuff
blagó v carinskem skladišču bonded goods
blagó za damsko obleko dress material
luksuzno blagó luxury goods
lončarsko blagó hollow ware
kolonijalno blagó groceries
mešano blagó assorted goods
najboljše blagó prime goods
neprodajno blagó a drug on the market
prvovrstno (drugovrstno) blagó firsts (seconds) pl
slabo blagó inferior goods
subvencionírano blagó subsidized goods
tekstilno blagó textiles pl
tkano blagó fabric, tissue
volneno blagó woollen goods
vozno blagó freight
blagó na poti goods in transit
dobava blaga supply, purveyance
dostava, izročitev blaga delivery
pošiljka blaga (z vlakom) consignment, (z ladjo) shipment
skladišče blaga warehouse
zaloga blaga stock
dobro blagó se samo hvali good wine needs no bush - blagó (-á) n
1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione
2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca - blagodejen pridevnik
1. (koristen ali prijeten) ▸ jótékony, kedvezőblagodejen učinek ▸ jótékony hatás, kedvező hatásblagodejen vpliv ▸ jótékony hatásblagodejna kopel ▸ jótékony hatású fürdőblagodejna masaža ▸ jótékony hatású masszázsblagodejna senca ▸ jótékony árnyék, kellemes árnyékblagodejna tišina ▸ jótékony csendblagodejen za zdravje ▸ egészségre jótékony hatásúblagodejen za kožo ▸ bőrre jótékony hatásúblagodejen za telo ▸ testre jótékony hatásúblagodejen vpliv na kaj ▸ jótékony hatású valamire, jótékonyan hat valamirePsihološki blagodejni vplivi vadbe se zmanjšajo, če vadbo spremljajo pritisk, stres in pretirana tekmovalnost. ▸ A testmozgás kedvező pszichológiai hatásai csökkennek, ha azt presszionálás, stressz és túlzott rivalizálás kíséri.
2. (o izboljšanju stanja) ▸ jótékony, kedvező
Znižanje obrestne mere je imelo blagodejni učinek na delniške trge, pa čeprav za kratek čas. ▸ A kamatcsökkentés, ha rövid időre is, de kedvezően hatott a részvénypiacokra. - blagovoliti glagol
1. ironično (odločiti se narediti) ▸ méltóztatik
Že pol ure čakam, kdaj mi boste blagovolili vročiti paketno pošiljko! ▸ Már fél órája várom, mikor méltóztatik kézbesíteni a csomagomat.
In kadar smo se končno blagovolili ustaviti v kakem kraju, ki je premogel trafiko, so bili časopisi že razprodani. ▸ És amikor végre méltóztattunk megállni egy olyan helyen, ahol volt trafik, az újságok már elfogytak.
2. (milostno privoliti) ▸ méltóztatik, kegyeskedik
Cesarico je ponižno prosil, naj mu blagovoli zapor spremeniti v hišni pripor. ▸ kontrastivno zanimivo Alázattal kérte a császárnőt, hogy legyen olyan kegyes és a börtönbüntetését módosítsa házi őrizetre.