Franja

Zadetki iskanja

  • kotalíti hacer rodar

    kotaliti se rodar
    začeti se kotaliti empezar a rodar
  • Kraft, die, (-, Kräfte) sila (tudi Physik, figurativ); moč; Recht veljava; (Führungskraft) kader, delavec; die treibende Kraft gonilna sila; lebende Kraft Heerwesen, Militär živa sila; Recht in Kraft treten začeti veljati; außer Kraft treten prenehati veljati; in Kraft setzen uveljaviti; außer Kraft setzen razveljaviti; aus eigener Kraft z lastnimi silami; aus voller/mit aller Kraft na vso moč
    Kräfte: bei Kräften sein biti pri močeh; mit frischen Kräften s svežimi močmi; mit vereinten Kräften z združenimi močmi; mit letzten Kräften z zadnjimi močmi; nach Kräften po najboljši moči; zu Kräften kommen priti k sebi; was in meinen Kräften steht kar je v moji moči; alle Kräfte einsetzen napeti vse sile/vse moči; am Ende seiner Kraft nehmen biti s svojimi močmi na koncu
  • krič|ati (-im) zakričati schreien, od besa: brüllen; na koga (jemanden) anschreien, einschreien auf, (nahruliti) anbrüllen; vsevprek: [durcheinanderschreien] durcheinander schreien; za kom: (jemandem) nachschreien
    začeti kričati zu schreien anfangen, losschreien
    običajno, veliko: herumschreien; zmerjaje: zetern; otroci: (rogoviliti) lärmen
    kričati do onemoglosti sich müde schreien
    kričati na ves glas sich die Kehle aus dem Hals schreien
    kričati kot bi (človeku) kožo drli schreien wie am Spieß
  • Kriegsanstalten, pl, Kriegsanstalten machen pripravljati se začeti vojno
  • Kultur, die, (-, -en) kultura (tudi Medizin); des Bodens: obdelovanje, obdelava; von Kulturpflanzen: pridelovanje; (Pflanzung) nasad; geistige Kultur duhovna kultura; materielle Kultur materialna kultura; in Kultur nehmen den Boden: začeti obdelovati
  • ladder1 [lǽdə] samostalnik
    lestva
    britanska angleščina spuščena zanka na nogavici

    Jacob's ladder; ali rope ladder vrvna lestev
    hook-on (ali pompier) ladder kljukasta lestev
    motor turntable ladder požarna vrtljiva lestev
    šport wall ladder telovadne lestve
    mechanical (ali sliding) ladder raztezna lestev
    he can't see a hole in a ladder je popolnoma pijan
    to see through a ladder videti nekaj očividnega
    he kicked down the ladder by which he rose pozabil je na stare prijatelje, ki so mu pomagali do uspeha
    to get one's foot on the ladder začeti, storiti prvi korak
    the ladder of success pot do uspeha
    figurativno at the bottom of the ladder na dnu
  • laja|ti (-m) zalajati bellen (v koga anbellen, verbellen, za kom nachbellen, začeti lajati losbellen)
  • Laufbahn, die, kariera; Sport tekališče; Technik steza, proga; Textilwesen tirnica; die Laufbahn eines X einschlagen začeti kariero X-a, začeti X-ovsko kariero
  • leaf1 [li:f] samostalnik
    botanika list, tobačni listi, čajni listi; list v knjigi; kovinski list, tanka kovinska ploščica, listič, folija, lamela; preklopna mizna plošča; vzdižno krilo vzdižnega mostu; krilo vrat, okna; tech zob zobatnika; ledvično salo

    leaf blade listna ploskev
    leaf bud listni popek
    to burst (ali come) into leaf ozeleneti
    in leaf ozelenel, v listju
    fall of the leaf jesen
    leaves without figs prazne besede
    to take a leaf out of (ali from) s.o.'s book vzeti si koga za vzgled
    to turn over a leaf obrniti list, prelistavati
    figurativno to turn over a new leaf poboljšati se, začeti novo življenje
  • leck puščajoč, naluknjan, preluknjan, nezatesnjen; leck sein puščati, imeti luknjo; leck werden dobiti luknjo, začeti puščati
  • lékcija lesson

    dajati (jemati) učne lékcije to give (to take) lessons
    jemati francoske lékcije pri X-u to take lessons in French from X
    dati komu lékcijo (figurativno) to teach someone a lesson
    začeti z lékcijami to start lessons
    dobil sem svojo lékcijo (figurativno) I've learnt (ali had) my lesson
    to je bila dobra lékcija zame this was a good lesson for me
    dobil je lékcijo, ki jo bo dobro pomnil he's had a lesson he won't forget in a hurry
  • lenari|ti (-m) faulenzen, herumfaulenzen, auf der faulen Haut liegen; (postopati) [müßiggehen] müßig gehen, bummeln
    začeti lenariti sich auf die faule Haut legen, sich auf die faule Seite legen
  • levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

    levantar acta napraviti zapisnik
    levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
    levantar la cama postlati
    levantar el campo podreti tabor
    levantar la casa preseliti se
    levantar la cosecha pospraviti letino
    levantar una multa razveljaviti globo
    levantar el sitio opustiti obleganje
    levantar el espíritu poguma vliti
    levantar falso testimonio krivo pričati
    levantar un grito krik dvigniti
    levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
    levantar el hervor začeti vreti
    levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
    levantar un monumento postaviti spomenik
    levantar polvo prah dvigniti
    levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
    levantar el vuelo odleteti; popihati jo
    levantar del suelo pobrati s tal
    levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
    levantarse con los fondos denar poneveriti
    levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
    levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti
  • lezione f

    1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
    una lezione di greco učna ura grščine

    2. predavanje:
    inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju

    3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
    impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
    ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike

    4. različica besedila
  • līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

    1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

    2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

    3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

    4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

    5. tkanina: licium varii coloris Petr.

    6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.
  • lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

    le contrat me lie pogodba me veže
    lier conversation začeti pogovor
    lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
    lier une sauce zgostiti omako z moko
    lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
    avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
    j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
    j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
    lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
    être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
    être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    se lier zavezati se, povezati se
    lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari
  • ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

    dans la ligne (politique) na liniji
    hors ligne izreden
    ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
    ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
    ligne de démarcation razmejitvena rta
    ligne (équinoxiale) ekvator
    en ligne droite v ravni črti
    ligne de partage des eaux razvodnica
    ligne de tir strelna črta
    ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
    ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
    ligne de chemin de fer železniška proga
    ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
    tête féminin de ligne izhodiščna postaja
    ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
    avion masculin de ligne linijsko letalo
    pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
    pêche à la ligne ribolov s trnkom
    baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
    ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
    aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
    à la ligne! novo vrsto!
    dépasser la ligne predaleč iti
    avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
    être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
    être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
    écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
    entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
    faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
    garder sa ligne ohraniti vitko linijo
    lire entre les lignes brati med vrsticami
    mettre la dernière ligne à un article končati članek
    placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
    journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst
  • linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

    1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

    2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

    Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.
  • līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

    1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

    2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

    3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.
  • litigio moški spol spor, pravda; prepir, pričkanje

    la cuestión en litigio sporno vprašanje
    entablar un litigio prepir začeti
    estar en litigio biti v sporu