Franja

kônec end; finish; termination; completion, conclusion, close; (iztek) expiration; (prenehanje) cessation; (razpust) break-up; (posledica) issue, result

brez kônca endless
na kôncu finally, in the end, at the end
do kônca to the end, to the last
do kônca 19. stol. up to the end of the 19th century
proti kôncu towards the end
do samega kônca (= do smrti) up to the bitter end, to the very end
konec koncev finally, at long last, in the long run
kônec tega meseca at the end of the present month
kônec svetá the end of the world
na drugem kônu at the far end
biti pri, na kônu to be at an end
z njim je kônec (izgubljen je) he is done for, it is all over (ali up) with him, arhaično he is undone
imeti slab kônec to come to a bad end
vsega je enkrat kônec there is an end to every thing
njegovi nevednosti ni kônca there is no end to his ignorance
bližati se kôncu to draw to an end (ali to a close)
poslušaj me do kônca! hear me out!
priti do kônca to come to an end
privesti do kônca to bring to an end
napraviti kônec s kom (pokončati ga) to make an end of someone
imeti na kôncu jezika (figurativno) to have (something) on the tip of one's tongue
temu boš moral napraviti kônec (pogovorno) you will have to put your foot down on that
napraviti čemu kônec to put an end to something
to pride konec koncev na isto it comes to the same thing in the end
ni še videti kônca the end is not yet in sight
začeti na napačnem kôncu pogovorno to get hold of the wrong end of the stick
kônec dober, vse dobro all's well that ends well

korajža samostalnik
pogosto v leposlovju (pogum) ▸ mersz, kurázsi, bátorságŠe pri osemdesetih pravi, da bi rad napisal knjigo, a nekako nima korajže. ▸ Még nyolcvanéves korában is azt mondja, hogy szeretne könyvet írni, de valahogy nincs mersze hozzá.
Ko mladi literat zbere korajžo in prične pisati, mora najti primeren čas in prostor. ▸ Amikor egy fiatal szerző összeszedi a bátorságát és elkezd írni, megfelelő időt és helyet kell találnia a munkához.
Pozdravljam, da ima vlada korajžo s tem začeti. ▸ Üdvözlöm, hogy a kormánynak van mersze ezzel kezdeni.

koraka|ti (-m) marschieren (nazaj zurückmarschieren, mimo vorbeimarschieren, naprej weitermarschieren, skozi durchmarschieren)
začeti korakati losmarschieren
dostojanstveno: schreiten; trdo: stapfen, stelzen

kotali|ti (-m) rollen, navzdol: abrollen, herunterrollen
kotaliti se rollen, kullern; durchrollen
začeti se kotaliti ins Rollen kommen

kotalíti hacer rodar

kotaliti se rodar
začeti se kotaliti empezar a rodar

Kraft, die, (-, Kräfte) sila (tudi Physik, figurativ); moč; Recht veljava; (Führungskraft) kader, delavec; die treibende Kraft gonilna sila; lebende Kraft Heerwesen, Militär živa sila; Recht in Kraft treten začeti veljati; außer Kraft treten prenehati veljati; in Kraft setzen uveljaviti; außer Kraft setzen razveljaviti; aus eigener Kraft z lastnimi silami; aus voller/mit aller Kraft na vso moč
Kräfte: bei Kräften sein biti pri močeh; mit frischen Kräften s svežimi močmi; mit vereinten Kräften z združenimi močmi; mit letzten Kräften z zadnjimi močmi; nach Kräften po najboljši moči; zu Kräften kommen priti k sebi; was in meinen Kräften steht kar je v moji moči; alle Kräfte einsetzen napeti vse sile/vse moči; am Ende seiner Kraft nehmen biti s svojimi močmi na koncu

krič|ati (-im) zakričati schreien, od besa: brüllen; na koga (jemanden) anschreien, einschreien auf, (nahruliti) anbrüllen; vsevprek: [durcheinanderschreien] durcheinander schreien; za kom: (jemandem) nachschreien
začeti kričati zu schreien anfangen, losschreien
običajno, veliko: herumschreien; zmerjaje: zetern; otroci: (rogoviliti) lärmen
kričati do onemoglosti sich müde schreien
kričati na ves glas sich die Kehle aus dem Hals schreien
kričati kot bi (človeku) kožo drli schreien wie am Spieß

Kriegsanstalten, pl, Kriegsanstalten machen pripravljati se začeti vojno

Kultur, die, (-, -en) kultura (tudi Medizin); des Bodens: obdelovanje, obdelava; von Kulturpflanzen: pridelovanje; (Pflanzung) nasad; geistige Kultur duhovna kultura; materielle Kultur materialna kultura; in Kultur nehmen den Boden: začeti obdelovati

ladder¹ [lǽdə] samostalnik
lestva
britanska angleščina spuščena zanka na nogavici

Jacob's ladder; ali rope ladder vrvna lestev
hook-on (ali pompier) ladder kljukasta lestev
motor turntable ladder požarna vrtljiva lestev
šport wall ladder telovadne lestve
mechanical (ali sliding) ladder raztezna lestev
he can't see a hole in a ladder je popolnoma pijan
to see through a ladder videti nekaj očividnega
he kicked down the ladder by which he rose pozabil je na stare prijatelje, ki so mu pomagali do uspeha
to get one's foot on the ladder začeti, storiti prvi korak
the ladder of success pot do uspeha
figurativno at the bottom of the ladder na dnu

laja|ti (-m) zalajati bellen (v koga anbellen, verbellen, za kom nachbellen, začeti lajati losbellen)

Laufbahn, die, kariera; Sport tekališče; Technik steza, proga; Textilwesen tirnica; die Laufbahn eines X einschlagen začeti kariero X-a, začeti X-ovsko kariero

leaf¹ [li:f] samostalnik
botanika list, tobačni listi, čajni listi; list v knjigi; kovinski list, tanka kovinska ploščica, listič, folija, lamela; preklopna mizna plošča; vzdižno krilo vzdižnega mostu; krilo vrat, okna; tech zob zobatnika; ledvično salo

leaf blade listna ploskev
leaf bud listni popek
to burst (ali come) into leaf ozeleneti
in leaf ozelenel, v listju
fall of the leaf jesen
leaves without figs prazne besede
to take a leaf out of (ali from) s.o.'s book vzeti si koga za vzgled
to turn over a leaf obrniti list, prelistavati
figurativno to turn over a new leaf poboljšati se, začeti novo življenje

leck puščajoč, naluknjan, preluknjan, nezatesnjen; leck sein puščati, imeti luknjo; leck werden dobiti luknjo, začeti puščati

lékcija lesson

dajati (jemati) učne lékcije to give (to take) lessons
jemati francoske lékcije pri X-u to take lessons in French from X
dati komu lékcijo (figurativno) to teach someone a lesson
začeti z lékcijami to start lessons
dobil sem svojo lékcijo (figurativno) I've learnt (ali had) my lesson
to je bila dobra lékcija zame this was a good lesson for me
dobil je lékcijo, ki jo bo dobro pomnil he's had a lesson he won't forget in a hurry

lenari|ti (-m) faulenzen, herumfaulenzen, auf der faulen Haut liegen; (postopati) [müßiggehen] müßig gehen, bummeln
začeti lenariti sich auf die faule Haut legen, sich auf die faule Seite legen

levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti

lezione f

1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
una lezione di greco učna ura grščine

2. predavanje:
inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju

3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike

4. različica besedila

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari