Franja

šmáren cerkveno Lady Day

mali šmáren the Nativity of Our Lady (September 8th)
veliki šmáren the Assumption (August 15th)

šmáren fête ženski spol mariale (ali de la Vierge, de Notre-Dame)

veliki šmaren Assomption ženski spol
mali šmaren Nativité ženski spol de la Vierge

šmáren (-rna)

A) m rel.
mali šmaren Nascita di Maria
veliki šmaren Maria Assunta; ferragosto

B) šmáren (-rna -o) adj. mariano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pisana šmarna detelja vecciarino, erba ginestrina (Cornilla varia)
šmarna hrušica pero corvino (Amelanchier ovalis)
astr. šmarni križ (severni križ) Croce del Nord, Croce del Cigno
zool. šmarni pajek (križavec) aranea (Aranea diadema)
bot. šmarni slak edera terrestre (Glechoma hederacea)

šnavcer moški spol (-ja …) der Schnauzer (pritlikavi Zwergschnauzer, veliki Riesenschnauzer)

T, t množina Ts, ts , T's, t's [ti:, ti:z]

1. samostalnik
črka T, t; predmet v obliki črke T

capital (large) T veliki T
littie (small) t mali t
to a T natančno, na las točno
to cross the T's stavljati črtico na t, figurativno biti pedantno natančen, "jahati" na (čem)
to suit s.o. to a T na las natančno komu pristojati, biti ravno pravo za koga
to be marked with a T zgodovina biti ožigosan kot tat

2. pridevnik
ki ima obliko črke T

T-square priložno ravnilo (v oblilci črke T)
T-shaped ki ima obliko črke T

t, T f, m (črka) t:
t minuscola, T maiuscolo mali t, veliki T
t come Torino ptt t kot Triglav (pri črkovanju)
profilato a T T profil
tubo a T T cev

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

tamburo

A) m

1. glasba boben:
a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
battuta di tamburo znak z bobnom
rullo del tamburo bobnanje
avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
battere il tamburo pren. delati reklamo zase

2. bobnar; vojaški tambor

3. arhit. tambur (kupola)

4. arhit. boben (pri stebru)

5. tehn. boben

6. voj.
pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

7. avto zavorni boben

8. inform.
tamburo magnetico magnetni boben

9. navt.
tamburo dell'ancora sidrni boben
tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

10. tekstil boben
tamburo a denti bobnasti rahljalnik

11. hist. skrinjica za ovadbe

12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

13. gled. vitel (za premikanje scen)

14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

B) agg. invar. zool.
pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)

Tattaeus -ī, m Tatáj (Tatéj), Tatájsko (Tatéjsko) močvirje v Veliki Frigiji: Plin.

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

téden semaine ženski spol

čez teden dni d'aujourd'hui en huit
čez tri tedne, v treh tednih dans trois semaines
med tednom pendant (ali durant) la semaine
pretekli teden la semaine passée (ali dernière)
prihodnji teden la semaine prochaine
pred tremi tedni il y a trois semaines
ob koncu tedna à la fin de la semaine, en fin de semaine
beli teden semaine du blanc
medeni tedni lune ženski spol de miel
prošnji teden semaine des Rogations
štirideseturni teden semaine des quarante heures
veliki teden semaine sainte
vsak teden toutes les semaines, chaque semaine

téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa

teju moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Teju, die Schienenechse (čilski Chilenischer Teju, pravi Eigentlicher Teju, der Solompenter, veliki Großer Teju)
bodičasti teju der Stachelteju
črvasti teju der Wurmteju
kačasti teju der Schlangenteju
krokodilji teju živalstvo, zoologija der Krokodilteju
teju očalar der Brillenteju
varanji teju der Waran-Teju
vodni teju der Wasserteju

Telamōn² (tudi Telamo) -ōnis, m (Τελαμών) Télamon

1. Ajak(s)ov sin, brat Peleja, oče velikega Ajanta in Tevkra: Ci., O., Stat., Val. Fl., Iust., Hyg. idr., Aiax Telemone natus H. — Od tod adj. Telamōnius 3 (Τελαμώνιος) Télamonov, Telamónijski; kot subst. Telamōnius -iī, m Telamónijec: O. = patron. Telamōniadēs -ae, m (Τελαμωνιαδής) Telamoniád = Télamonov sin = veliki Ajant: O.

2. mesto v Etruriji: Mel., Plin.

tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
tempête de neige snežni metež
lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
déchaîner la tempête sprožiti vihar
la tempête se lève nevihta izbruhne
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti

tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato...

tenter-hook [téntəhuk] samostalnik
tehnično kavelj za razpenjanje

to be on tenter-hooks figurativno biti v veliki napetosti, biti kot na žerjavici
to keep s.o. on tenter-hooks figurativno držati, imeti koga na natezalnici, mučiti koga

tetto m

1. streha, krov:
tetto a due, a quattro spioventi dvokapna, štirikapna streha
tetto a capanna, a cupola, piana, a padiglione šotorasta, kupolna, ravna streha, streha na zatrep
stanze a tetto mansardne sobe
aver messo il tetto ne rasti več
predicare sui tetti pren. javno razglasiti, na veliki zvon obesiti

2. ekst. streha, hiša, dom:
il tetto natio rojstna hiša
non avere né pane né tetto tolči revščino
restare senza tetto ostati brez strehe nad glavo

3. ekst. streha; najvišji del:
il tetto dell'automobile streha avtomobila
il tetto del mondo streha sveta, najvišja gora

4. pren. plafon

5. alpin. skalnata polica:
il tetto del giro pren. šport najvišja točka kolesarske dirke

6. mont. krovnina

Thabusion -iī, n Tabúzij, gradišče v Veliki Frigiji: L.

Theodosius -iī, m (Θεοδόσιος) Teodózij

1. neki skeptik, ki je izdelal sončno uro: Vitr.

2. poslanec Hiošanov (Chios), ki ga je ubil Publij Klodij: Ci.

3. Flavius Theodosius ali Theudosius Flavij Teodozij (Teudozij), oče cesarja Teodozija I.: Aur., Amm., Cl.

4. Teodozij I. (Veliki), rimski cesar v letih 379—395 po Kr.: Aur., Cl.

5. Teodozij II., vnuk prejšnjega, v letih 408—459 po Kr. vzhodnorimski cesar; po njegovem naročilu so sestavili po njem imenovani codex Theodosianus. Od tod adj. Theodosiānus 3 Teodózijev (= cesarja Teodozija II.), teodozijánski, teodózijski: lex Cod. I.; prim. codex Theodosianus.