Franja

sixty [síksti]

1. pridevnik
šestdeset
pogovorno 60 let

2. samostalnik
šestdesetica, številka 60
množina šestdeseta leta

the sixties leta starosti med 59 in 70
in the sixties of this century v 60-tih letih tega stoletja
to be over sixty biti več kot 60 let star
to run like sixty ameriško, pogovorno teči kot nor, zelo hitro

soixantaine [swasɑ̃tɛn] féminin

une soixantaine de (personnes) kakih šestdeset (oseb); starost 60 let
avoir la soixantaine biti 60 let star
approcher de la soixantaine bližati se svojim 60 letom

somewhere [sʌ́mwɛə] prislov
nekje, kjerkoli; nekam, kamorkoli

somewhere else nekje drugod, nekam drugam
somewhere about 1970 nekje (nekako) okrog leta 1970
somewhere about here tukaj nekje, v bližini
somewhere towards midnight nekje (enkrat) proti polnoči
somewhere or other ne vem kje, kjerkoli, kamorkoli
he is somewhere about fifty on je kakih 50 let star
he lives somewhere near us on stanuje nekje blizu nas
let's go somewhere pojdimo kam(orkoli)!

sonado slaven; razvpit

la sonada ocasión edina priložnost, ki se nudi
hacer una que sea sonada dati mnogo govoriti o sebi
a los 60 años bien sonados precej čez 60 let star

soûlard, e [sular, d] adjectif zapit; masculin, féminin pijanec, -nka

un vieux soûlard star pijanec

sovjétski soviet, Soviet

sovjétska republika soviet republic
sovjétski sistem sovietism
sovjétska zvezda soviet star
Sovjetska Zveza the Soviet Union, the Union of Soviet Socialist Republics (the U.S.S.R.)
sovjétski vojak Soviet soldier, Red Army man (ali soldier)

spòr quarrel (z with, med between); dispute; disagreement; conflict; difference, dissention; contest (o, gledé over, about); ligitation

jabolko spòra bone of contention
izgladiti spòr to make (ali to patch) up a quarrel
ne imeti povoda za spòr to have no quarrel with
poravnati spòr to settle a quarrel
zanetiti spòr to pick (ali to seek) a quarrel (z with)
med njima je star spòr there is an old quarrel between them
urediti, izgladiti spòr to settle a dispute

stager [stéidžə] samostalnik

old stager izkušen človek (delavec), star praktik; zastarelo gledališki igralec, -lka; zastarelo poštna kočija
he is an old stager on je izkušen človek, on se na vse razume

standing¹ [stǽndiŋ] samostalnik
stanje (na nogah); položaj; ugled, sloves; poklic, profesija; trajanje

person of high standing zelo ugledna oseba
of long standing dolgoleten, star
a friendship of long standing staro, dolgoletno prijateljstvo
an officer of 20 years' standing častnik, ki ima 20 let službe v svojem poklicu
a scientist of high standing znanstvenik visokega slovesa
a tradition of long standing stara tradicija
he has a good standing in his profession uživa lep ugled v svojem poklicu

standing² [stǽndiŋ] pridevnik
stoječ, pokončen; nepokošen, nepodrt; miren, nepremičen, mirujoč, stoječ (voda); trajen (barva); stalen, reden; ustaljen, običajen
ekonomija tekoč

standing army stalna, mirnodobska vojska
standing commission stalna komisija
standing charge ekonomija tekoči stroški
standing corn nepožeto žito
a standing custom ustaljena navada (običaj)
a standing joke preizkušen, star (dober) dovtip
a standing jump šport skok z mesta (brez zaleta)
standing order ekonomija abonma (na časopise), trajno naročilo
standing orders poslovnik (v parlamentu)
standing nuisance stalna jeza
standing part, standing rigging navtika nepremična ladijska oprema
standing water stoječa, mirujoča voda
all standing sleng ki si ne ve pomoči

starejšega datuma stalna zveza
(star) ▸ régebbi keletű
Večina študentskih domov je starejšega datuma in dotrajanih. ▸ A diákszállók többsége régebbi keletű és leromlott állapotú.

staréjši (-a -e) adj.

1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
njen starejši brat il suo fratello maggiore
umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
Plinij starejši Plinio il vecchio

2. anziano:
dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi

3. anteriore, (più) vecchio:
starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
arheol. starejša kamena doba paleolitico
otr. starejši brat tato

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

star|i množina die Alten
star in mladi groß und klein, jung und alt
kar star store, se mladi nauče wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen

stârī -ā -ō gl. star: stari svat pri poroki druga priča; stari načini muz. stari modusi; Stari Slaveni, Stari Sloveni Stari Slovani; Stari svijet, Stari svet: Stari Vlah pokrajina južno od črte Užice-Cačak do črnog. in kosovske meje; Stari zavjet, Stari savez stara zaveza (knjiga), stari zavjet (obdobje); stari vijek, stari vek

stàrić m starič, žitna mera, gl. star

stàrijī -ā -ē komp. od star
1. starejši: babo je stariji od nene; brat je stariji od mene
2. višji: u vojsci stariji naređuje, a mlađi sluša
3. tehtnejši: njegova je riječ -a od tvoje

stēlla -ae, f (iz demin. *stērla; po eni od domnev morda semit. beseda, po drugi sor. s *ster- (prim. lat. sternere) in *stel- (prim. lat. lātus in sl. stlati, stelja) s pomenom „po nebu razsejane (razstlane, posejane)“; prim. skr. stár-, pl. tāraḥ = gr. ἀ-στήρ, ἄστρον = got. staírnō = stvnem. sterno in sterro = nem. Stern = ang. star, gr. ἀστραπή, (ἀ)στεροπή blisk, bliskanje, pobliskavanje, στέροψ migljajoč kot zvezda)

1. zvezda: Enn. ap. Varr., Tib., Sil. idr., alba stella H., stellae candidae, salubres H., micantes O., ardentes V., palantēs polo stellae V., stella Iovis Ci., Saturni Ci., V., Plin., Martis O., Veneris Plin. zvezda (premičnica) Jupiter, Saturn, Mars, Venera, stella erratica Varr. fr., Sen. ph. premičnica, planet, stellae errantes ali vagae Ci. premičnice, planeti, (naspr.) stellae inerrantes Ci. nepremičnice, zvezde, stella crinita Ci., Suet. ali comans O. lasata zvezda, repatica, komet, stella diurna Pl. danica, septem stellae (gl. septem); preg. (o nemogočih stvareh): terra feret stellas O.

2. pesn.
a) ozvezdje: Gnosiaque ardentis decedat stella Coronae V., stella vesani Leonis H., Icarii stella proterva canis, stella Milvus O., stella est in cunas officiosa Iovis = Oleniae signum pluviale Capellae O. (Fasti 5, 111) = Oleniae sidus pluviale Capellae O. (Metam. 3, 592).
b) = sonce: cinget geminos stella serena polos O.

3. metaf. (o zvezdastih, zvezdam podobnih stvareh)
a) zvezda = zvezdast lik: vitis in stellam dividatur Col., palis adfixa arbori stella Plin., chlamys distincta aureis stellis Suet. z zlatimi zvezdami (= pikami).
b) zvezda = bleščeča točka na draguljih: multi … scripsere … in Carchedoniis maribus stellam intus ardere Plin., Syrtitides … intus … stellas continent languidas Plin.
c) morska riba zvezda: claros sapientiā auctores video mirari stellam in mari Plin., stella marina P. Veg.
d) peculiales stellae kresnice: Plin.
e) zvezda v očesu, zenica, púnčica: segnis stella Cl.
f) zvezdni utrinek: ut interdum de caelo stella sereno etsi non cecidit, potuit cecidisse videri O., stellas … videbis praecipitīs caelo labi V.
g) stellae fulgentes bliski: Lucr.
h) = srečnež, srečnik: stellam significare ait Ateius Capito laetum et prosperum Fest.

stó a (ali one) hundred

štiri stó four hundred
120 dni one hundred and twenty days
nekaj čez stó a hundred odd
okrog stó about a hundred
5 od stó five per cent
stó let star človek a centenarian
tek na stó metrov hundred metres, hundred metres' sprint (ali race)
stodvajset (120) a great hundred, a long hundred
staviti 1:100 to bet one to hundred

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil