Franja

sub-iungō -ere -iūnxī -iūnctum (sub in iungere)

1. vpreči (vpregati, vprezati): currus, tigrīs V., iuvencos plostro Col.; pesn.: puppis … rostro Phrygios subiuncta leones (gr. acc.) V. ki ima na svojem kljunu vprežene frigijske leve (tj. podobo vpreženih frigijskih levov).

2. klas. le metaf.
a) podjarmiti (podjarmljati), podvreči, pokoriti (pokoravati), spraviti (spravljati) pod svojo oblast, podrediti (podrejati) (si), prevladati (prevladovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga: urbes … multas sub imperium populi Romani … subiunxit Ci., ut sub vestrum ius, dicionem, potestatem urbes, nationes, provincias … subiungeretis Ci., mihi res, non me rebus subiungere conor H., subiungere gentem V., novas provincias imperio nostro Vell.
b) postaviti (postavljati) kaj pod kaj, kaj čemu podstaviti (podstavljati), doda(ja)ti, prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), kaj s čim družiti, združiti (združevati), spojiti (spajati): sub suum iudicium Naev., translationi haec ipsa Ci., omnes artes oratori Ci. prištevati govornikovemu področju, utrumque uni subiungas nomen eorum Lucr., haec percussis subiungit carmina nervis O. zapoje to pesem ob brenkanju strun, cum verbo idem verbum plus significanter subiungitur Q.; occ. ustno ali pis(me)no doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati): preces, aliqua Plin. iun., non est alienum subiungere, qui post Messalam huic officio ad nos usque praefuerint Front., ille subiunxit (z neodvisnim govorom) Vulg.
c) postaviti (postavljati) kaj namesto česa drugega, nadomestiti (nadomeščati) kaj s čim: exempta littera una sonitus vastioris et subiuncta (po novejših izdajah subdita) lenioris Gell.

Opomba: Star. inf. pr. pass. subiungier: Prud.

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

sub-trahō -ere -trāxī -tractum (sub in trahere)

1. (iz)vleči izpod koga ali česa, izmakniti (izmikati), izpodmakniti (izpodmikati), spodmakniti (spodmikati): colla iugo O., subtractus (v nekaterih izdajah substratus) Numida mortuo superincubanti Romano vivus L., pedibus raptim tellus subtracta Lucr.; med. umakniti (umikati) se, izginjati pod kom: tremit ictibus aerea puppis subtrahiturque solum V., subtracto solo T.

2. (pod roko, skrivaj, skrivoma, polagoma) (od)vleči, odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odpraviti (odpravljati), stran spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati): viro peculium Pl., cibum alicui Ci. ap. Non., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci., si … dediticii subtrahantur C., quae (sc. impedimenta) si clandestinā fugā subtrahere conarentur C., aggerem cuniculis subtrahebant C. so izpodkopavali, subtrahere materiam Cels., ventorum plenos sinus Pr. pobrati (pobirati) od vetrov napolnjena (napeta) jadra, aliquem civitatis oculis L., oculos T. stran obrniti, odvrniti; kot voj. t.t. odvesti (odvajati), odpelja(va)ti, vzeti (jemati), odvze(ma)ti: hastatos primae legionis ex acie, milites ab dextro cornu L.; refl. in med. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, umakniti (umikati) se, spraviti se kam stran, odpraviti (odpravljati) se, pobrati se, pobrati jo, podurhati jo, (i)zmuzniti se, uiti, ubežati ipd.; refl.: Dig. idr., teque aspectu ali amplexu (dat.) ne subtrahe nostro V., Armeniam ad Parthos se subtrahentem Fl.; abs.: subtrahere sese, ne interesset L., repente interdiu vel nocte se subtrahebat Suet.; med.: Col., subtractus fugā Plin. ubegel, pobegel.

3. metaf. odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odstraniti (odstranjevati), rešiti (reševati), (ob)varovati, oteti (otevati): materiem furori tuo Ci., si rem subtraxeris Ci., vires subtrahit timor O., cui iudicio eum mors … subtraxit L., Furium … fortuna bello subtraxit L., subtractus militum irae T., minis populi occulte eos subtracturus Iust.; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se, bežati pred čim: subtrahere se per alias causas L., subtrahente se quoque L. izogibati se biti porok, ne hoteti biti porok, subtrahere se libentius a curia et ab omni parte rei publicae Ci. ep., subtrahere se labori Col., se oneri, se legum actionibus Q., se discrimini alicuius Vell.; tudi brez se: praefectum praetorio non ex ingerentibus se, sed e subtrahentibus legere Plin. iun. ne izmed tistih, ki so se ponujali (vsiljevali), ampak izmed tistih, ki so se (mu) izmikali; occ. subtrahere = izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati, ne omeniti (omenjati), prikri(va)ti: S litteram Q., verba decenter pudoris gratiā subtrahuntur Q., necessaria cum periculo subtrahuntur Q., reus contra tunc narrationem subtrahet, cum … Q., aliis nominatis me unum subtrahebat Cu., subtractis candidatorum nominibus T.

suck down prehodni glagol
(po)srkati; pojesti ali popiti, vase spraviti

sug-gerō -ere -gessī -gestum (sub in gerere)

I.

1. dati (dajati) spodaj (pod), poddati (poddajati), podde(va)ti, spraviti (spravljati) pod kaj, podložiti (podlagati), podklasti (podkladati), podstaviti (podstavljati): flamma virgea suggeritur costis undantis aëni V.; pren.: invidiaeque flammam ac materiam criminibus suis suggerere L. s svojimi obdolžitvami podlagati zavisti plamen in gorivo.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), poda(ja)ti, prinesti (prinašati): his rebus sumptum Ter., omnium rerum apparatūs Auct. b. Alx., suggere tela mihi V., quibus (sc. animalibus) si cibum suggeras, iacent T., suggerere ructanti pinnas rubentes Mart.; abs.: aliae (sc. apes) struunt, aliae poliunt, aliae suggerunt Plin.; metaf.
a) nabaviti (nabavljati), priskrbeti (priskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), (po)nuditi, dati (dajati), čemu dati (dajati) ali (po)nuditi ali omogočiti (omogočati) priložnost (možnost): madida quae mihi adposita in mensam miluinam suggerant Pl., prodiga divitias alimentaque mitia tellus suggerit O., ego subinde suggeram, quae vendatis L., suggerunt affatim ligna proximae silvae Plin. iun., lacus piscem, feras silvae … studia altissimus iste secessus affatim suggerunt Plin. iun. jezero daje možnost za ribarjenje … , ea res suggeret materiam interrogationi Q. ultro se suggerentibus causis Fl.
b) (skrivaj, potihem, potiho(ma)) svetovati kaj, (posredno, prikrito) svetovati, (posredno, prikrito) predlagati, narekovati, spomniti (spominjati) na koga, kaj, navdihniti (navdihovati) komu kaj, koga s čim, govor o čem sprožiti (sprožati), zače(nja)ti, nače(nja)ti o čem, sugerírati kaj: quos (sc. questūs) in tali casu dolor suggerit Cu., suggerere quaedam de re publica Aur., restitutionem Ulp. (Dig.); s finalnim stavkom: Ulp. (Dig.); abs.: suggerente coniuge Aur. po nagovarjanju (prišepetavanju) svoje soproge, suggerente irā Aur. po navdihu svoje ne(je)volje = v svoji ne(je)volji; od tod subst. pt. pr. suggerentēs -(i)um, m navdihovalci, prišepetovalci: pro invidia suggerentum Veg. —

II. naštevajoč uvrstiti (uvrščati), priključiti (priključevati), povezati (povezovati), privrstiti (privrščevati, privrstovati), za kom ali čim omeniti (omenjati), pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), prida(ja)ti, doda(ja)ti: (sc. auctores) Bruto statim Horatium suggerunt L., ut quidam annales … nihil praeter nomina consulum suggerant L., hos consules Piso Q. Fabio et P. Decio suggerit biennio exempto, quo … L.; metaf.: huic incredibili sententiae ratiunculas suggerit Ci., verba, quae desunt, suggesta sunt Ci., singulis generibus argumentorum copiam suggerunt Ci., suggerebantur etiam saepe damna aleatoria Ci. k temu so pogosto prišli še … ; occ. skrivaj povzročiti (povzročati) komu kaj: Druso ludus est suggerendus Ci. ep. Druzu jo moramo skrivaj zagosti., Druza moramo skrivaj potegniti za nos. —

III.

1. od spodaj navzgor spraviti (spravljati), (na)kopičiti (nakopičevati), nanositi (nanašati): fidaque suggestā castra coronat humo Pr. z nasipom; od tod subst. pt. pf. suggestum -ī, n nanošeno vzvišeno mesto, vzpetina, vzvišek (iz prsti, kamenja idr.): ex suggesto … prodeunt anates in stagnum Varr.; poseb. vzpetina, vzvišek za javno govorjenje (pred ljudstvom), govorniški oder, govornica, govorišče, tribuna: neque illud suggestum, in quo causam dixerat, ascendenti … signum illum datum Ci., cum in communibus suggestis consistere non auderet Ci.

2. occ. visoko (z)graditi, visoko (se)zidati, visoko pozidati: celsis suggesta theatra columnis Sil.

suicide [sjúisaid]

1. samostalnik
samomor; samomorilec, -lka
figurativno uničenje

suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
to commit suicide napraviti samomor
to commit political suicide uničiti si kariero kot politik

2. prehodni glagol
odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
neprehodni glagol
pogovorno napraviti samomor

surprendre* [sürprɑ̃drə] verbe transitif presenetiti, iznenaditi, spraviti v začudenje, osupiti, frapirati; zasačiti, zalotiti; prelisičiti, (pre)varati; opaziti, odkriti; prestreči; nepričakovano, nenajavljeno obiskati

surprendre l'ennemi presenetiti, nepričakovano napasti sovražnika
surprendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju, deliktu
surprendre un secret (slučajno) odkriti skrivnost
surprendre la bonne foi de quelqu'un prevarati, zlorabiti zaupanje kake osebe
surprendre un voleur dans la maison zalotiti tata v hiši
cela me surprendrait ne verjamem, da je to mogoče
cette nouvelle va surprendre bien des gens ta novica bo osupila mnogo ljudi
je l'ai surpris à lire mon courrier personnel presenetil, zasačil sem ga, ko je čital mojo osebno pošto (pisma)

suspender obesiti; pretrgati, prekiniti; zadržati, odložiti, odlašati; začasno odstaviti (uradnika); v začudenje ali zadrego spraviti, osupiti, zbegati; razveljaviti; vreči (pri izpitu)

suspender el canto nehati peti
suspender las garantías (constitucionales) proglasiti nagli sod, ukiniti ustavne pravice
suspender los pagos ustaviti plačila
suspender la respiración zadržati dih
suspender la sesión zaključiti sejo
suspender el tráfico zapreti promet
suspender de un aro obesiti na obroč
suspender por los cabellos za lase obesiti
suspender la publicación (de) ustaviti izhajanje (časopisa)
suspender de empleo y sueldo (začasno) razrešiti službe in plače

svèsti svèdēm
I.
1. speljati: svesti vojsku s planine
2. spraviti skupaj: svesti mladence
3. zmanjšati, znižati: svesti na nulu, na najmanju mjeru
4. reducirati: svesti jednačinu, jednadžbu trećeg stepena na jednačinu, jednadžbu drugog stepena; svesti jedan pojam na drugi
5. zatisniti (očesa): cijele noći nisam sveo oka; svesti oči zatisniti oči, umreti
6. obokati: svesti u kružni luk
II. svesti se reducirati se: ova vrijednost ima da se svede na konvencionalan novac

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

tag² [tæg] prehodni glagol, neprehodni glagol
opremiti z etiketo, etiketirati; obrobiti, obšiti; dodati sklepno besedo (književnemu delu); povezati, spraviti v zvezo (to, with z, together skupaj)
kovati, delati verze; slediti (komu) kot senca; iti, biti (komu) za petami

to tag after s.o. letati za kom

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

temperō -āre -āvī -ātum (tempus1)

1. (o)topliti, segre(va)ti, (o)mlačiti: quis aquam temperet ignibus? H., veris comites, qui mare temperant (topli vetrovi) H.; occ.
a) (o)hladiti: etesiarum flatu nimii temperantur calores Ci., scatebris arentia temperat arva V. napaja, moči.
b) (kaj mlačnega, kaj z mešanjem) pripraviti (pripravljati), (z)mešati: desiderii temperare pocula H., balneum Mart., vinum Plin., venenum Suet., venena Lact.; pesn.: lectas herbas temperat O. pripravlja mlačne obkladke z izbranimi rastlinami.

2. metaf.
a) spraviti (spravljati) v pravo razmerje, umeriti (umerjati), prav (z)mešati: quod simplex esse debet, ex dissimilibus temperari non potest Ci. sestaviti se, acuta cum gravibus temperans Ci., acetum melle Plin., pira malo Eccl. cepiti.
b) prav (pravilno) pripraviti (pripravljati), prav (pravilno) obdelati (obdelovati): ferrum Plin. kaliti, ferramentum Eccl., unguentum Plin.
c) prav urediti (urejati), ravnati, uravna(va)ti, voditi, vladati, upravljati: sol temperat orbem O., temperare ratem O. krmiliti, krmariti, homines a Platone moderati et temperati Ci., temperat (sc. Iuppiter) terram inertem, mare ventosum et urbes H., temperare res hominum ac deorum H., rem publicam legibus Ci., Gallica ora frenis H. brzdati, senem delirum H. voditi; pesn.: Musam H. uravnati pesem, testudinis strepitum H.
d) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), (u)tešiti (uteševati), (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati), (o)militi (omiljevati): temperat aequor (sc. Neptunus) V., mollit animos et temperat iras V., amara lento temperat risu H.; prim.: victoriam temperare Ci., duces temperandae victoriae impares T. zmago zmerno izkoristiti, annonam macelli temperare Suet. postaviti zmerne cene za živila, temperata (olajšan) frumenti subvectio T.
e) držati se mere, poznati (imeti, ohranjati) mero, vdrž(ev)ati se, (u)krotiti se, (o)brzdati se: difficile est in potestatibus temperare S.; z dat.: sibi C., Corn. idr. vzdrž(ev)ati se; od tod temperare lacrimis L., T. ali laetitiae, linguae, irae L. ali sermonibus, risu T. ali verbis ac minis T. zadrž(ev)ati kaj, vzdrž(ev)ati se česa, poznati (imeti, ohranjati) mero v čem, (o)brzdati, (u)krotiti kaj, temperare oculis nequire L. ne moči vladati očem = nehote morati tja pogledati; toda: temperare oculis non posse Cu. ne moči zadržati solze, ne moči vzdržati se solz; z abl.: manibus, risu L. vzdrž(ev)ati se česa, urbibus oppugnandis L. opustiti obleganje; z ab: neque eos temperaturos ab inuriā existimabat C., temperare a lacrimis, a caedibus L.; z in: in amore Pl., in multa L.; pesn. z inf. vzdrž(ev)ati se, (o)brzdati se, (u)krotiti se: temperaret dolorem suscipere T., puerum … temperaret tollere Ci., rem quampiam novam exordiri temperandum est Gell.; occ. z dat. ali z ab: = prizanesti (prizanašati) komu, čemu: templis temperatum est L., temperare sociis Ci., hostibus superatis Ci., fidem dedit ab his sacris se temperaturum L.; s finalnim stavkom: quoi male faciundist potestas, quae ne id faciat temperat Pl., quod in pluribus libris ne facerem temperavi Lact., nec nos temperamus imperiis, quo minus illi auxilii egeant L.; s quominus (quo minus): indignatiunculam, quam in cuiusdam amici auditorio cepi, non possum mihi temperare, quominus apud te … per epistulam effundam Plin. iun., non queo mihi temperare, quominus ad hoc pertinentia ipsa Censorii Catonis verba ponam Plin.; s quin: neque sibi homines feros temperaturos existimabat, quin in provinciam exirent C., non tempero mihi, quin utar interdum temerarie verbis Sen. ph.; zadnji dve konstrukciji tudi brez dat. (sibi, mihi): non temperante Tiberio, quin premeret voce, vultu T., ne sedato quidem tumultu temperare potuit, quin ex intervallo subinde facti reminisceretur Suet., vix temperabat, quin diceret: „Quin ego … “ Sen. ph., Arruntius non temperavit, quo minus primo statim libro poneret „ingentes esse famas de Regulo“ Sen. ph. — Dep. soobl. temperor -ārī -ātus sum: Lact. — Od tod

I. adj. pt. pr. temperāns -antis, adv. temperanter poznavajoč (imajoč) (pravo) mero, ohranjajoč (pravo) mero, držeč se (prave) mere, brzdajoč se, zmeren, trezen, vzdržen: frugi hominem et in omnibus vitae partibus moderatum ac temperantem Ci., homo sanctissimus ac temperantissimus Ci., cetera temperanter adiungit T., quibus modis temperanter haberetur T. z mero, temperantius agere Ci. ep.; z a(b): a cibo vinoque et somno multum temperans Aur., cives temperantiores a cupidine imperii L.; z gen.: temperans rei ac famae Ter., gaudii Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. temperātus 3, adv. -ē

1. primerno uravnan, primerno urejen (oblikovan), pravilno nastavljen, pravilen: prela Ca.

2. umerjen = ublažen, blag, mil, zmeren, zmerno topel, topel, manj mrzel, mlačen: esca Ci., tempus Varr., annus, locus Col., loca sunt temperatiora quam in Galliā remissioribus frigoribus C., temperatae regiones caeli Vitr., temperate tepebit Ca., arbores humoris temperate habentes Vitr.

3. metaf.
a) umerjen = primerno uravnan, pravilno urejen, ublažen: temperata varietas sonorum Ci., animus temperatus virtutibus L.
b) umerjen = prave mere se držeč, zmeren, miren, resen, umirjen, zastáven, preudaren, pameten, razboren: homo Ci., vir temperatus, constans Ci., homo temperatior in victoriā Caelius in Ci. ep., homo temperatissimus Ci., temperati mores Ci., aequabile et temperatum orationis genus Ci., oratio temperatior Ci., temperatum genus dicendi Suet. trezna, preprosta, vim temperatam di provehunt H., mens temperata a laetitiā H. vzdržujoč se radosti, adversus inimicos temperatus Sen. ph.

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

terrificō -āre (terrificus) spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom, strašiti, (u)strahovati, ustrašiti, prestrašiti, ostrašiti, (pre)plašiti, uplašiti, splašiti: Cl., caecique in nubibus ignes terrificant animos V., et quae res nobis vigilantibus obvia mentes terrificet morbo adfectis somnoque sepultis Lucr., atque eadem nobis vigilantibus obvia mentes terrificant atque in somnis Lucr., ambage ducemque terrificat Val. Fl., an fratris te bella mei patriaeque biremes terrificant Val. Fl., cum fulminibus permixta tonitrua mundum terrificant summique labat domus alta parentis Sil., quid femineis ululatibus inquit, terrificas, moriture, viros? Stat., quod tremit ipse Iovis, quo numina terrificantur Ap.

tétaniser [-nize] verbe transitif spraviti v tetanično stanje (un muscle, un membre mišico, ud)

throw out prehodni glagol
ven vreči, izvreči, izključiti, izgnati, napoditi
vojska odposlati (čete), postaviti (stražo)
pravno odbiti, odkloniti, zavrniti; omeniti, namigniti, dati razumeti; zmesti, zbegati vreči iz ravnotežja, spraviti iz tira
šport pustiti za seboj, prekositi; izžarevati, oddajati
tehnično izklopiti, izključiti

he threw out the speaker zmedel je govornika
the lamp throws out light luč oddaja svetlobo
to throw out a wing to a house zgraditi krilo pri hiši
he threw out the suggestion sprožil je predlog
to be thrown out in one's calculations zmotiti se v računu, uračunati se
to be thrown out šport zaostati; lov izgubiti se (sled)

topsyturvy [tɔ́psitɔ́:vi]

1. pridevnik & prislov
narobe, na glavo postavljen(o); ki je v skrajnem neredu; zmešan

to turn everything topsyturvy postaviti vse na glavo
to fall topsyturvy pasti na glavo

2. samostalnik
zmešnjava, popoln nered, kaos

3. prehodni glagol
postaviti na glavo, spraviti v nered

touch² [təč] prehodni glagol
dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo)
sleng izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na
pogovorno biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino)
neprehodni glagol
dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za
navtika pristati za kratek čas

the apples are touched with frost jabolka so pozebla
clouds are touched with red oblaki so rdeče obarvani
I was touched by his story njegova zgodba me je ganila
it touches none but him to zadeva (se tiče) le njega
to touch bottom dotikati se dna; figurativno doseči najnižjo ceno
his brain (ali he) is touched v njegovi glavi ni vse v redu
to touch the bell pozvoniti
it touched me to the heart to mi je šlo k srcu
I was touched to tears bil sem do solz ganjen
I do not touch cocktails koktajlov se ne dotaknem
no one can touch her for (ali in) beauty nihče se ne more meriti z njo po lepoti
he touches 5 feet visok je 5 čevljev
to touch glasses trčiti s čašami
to touch one's hat dotakniti se klobuka (v pozdrav)
how does this touch him? kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?
to touch lucky imeti srečo
nobody can touch him nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim
to touch s.o. for two pounds izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta
to touch to the quick zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti
to touch on the raw razžaliti, razjeziti, razkačiti
the soap won't touch these spots milo ne doseže ničesar pri teh madežih
to touch the spot pravo pogoditi
to touch wood potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)
touch wood! ne kličimo nesreče!
this touches on treason to meji na izdajo, to je že kot izdaja

tousle, touzle [táuzl]

1. samostalnik
nered; razmršen čop las

2. prehodni glagol
(raz)mršiti, skuštrati (lase); spraviti v nered

to tousle about, to tousle up grobo, surovo zgrabiti