Franja

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

halten (hielt, hat gehalten)

1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest

hard² [ha:d] prislov
trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

hard at hand; ali hard by čisto zraven
hard on; ali hard after tik za
to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
to be hard up biti v denarni stiski
to die hard težko umreti
to drink hard močno piti
hard earned težko zaslužen
to follow hard upon tesno slediti
hard got težko pridobljen
to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
hard set v stiski; trmast; negiben
it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
to run one hard biti komu za petami
hard upon takoj nato
to try hard zelo se potruditi

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

hog¹ [hɔg] samostalnik
zoologija prašič, merjasec
ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja

a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
a road hog brezobziren voznik
ameriško on the hog bankrotiran

hören slišati, zaslišati; (zuhören) poslušati; hören auf poslušati, ubogati (koga, kaj); hören an der Stimme: uganiti iz; schwer hören slabo slišati; sich hören lassen: das [läßt] lässt sich hören to se dobro sliši; von sich hören lassen javiti se, oglasiti se, pisati; hört! hört! čujte!, slišite, kaj pravi!; ich habe sie singen hören slišal sem jo peti; ich habe sagen hören, [daß] dass slišal sem, da

horn¹ [hɔ:n] samostalnik
rog, rogovina, roževina
glasba rog; hupa, trobilo (avto); simbol moči; zvočni lijak (pri gramofonu); tipalka (polž, insekt), polipova lovka; krak luninega krajca; rečni rokav, zaliv
množina, figurativno rogovi (prevaranega moža)
ameriško, pogovorno požirek pijače
vulgarno trd penis

the Horn Rt Horn
glasba English horn vrsta oboe
glasba French horn vrsta trobente
hunting horn lovski rog
shoe horn žlica za obuvanje
to come out at the little end of the horn slabo opraviti
to draw (ali pull) in one's horns brzdati se, postati skromnejši
to lift (ali raise) the horns pokazati roge, biti prevzeten
on the horns of a dilemma v veliki dilemi, med dvema ognjema
škotsko, zgodovina to put to the horn izgnati, izobčiti
horn of plenty rog izobilja, blaga na pretek
to show one's horns pokazati roge, postati predrzen
to take the bull by the horns smelo se spoprijeti s težavami, kljubovati

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže

hránjen fed; nourished; (spravljen) kept

dobro hránjen well-fed
slabo hránjen ill-fed, underfed

hránjen² (-a -o) adj. nutrito:
slabo hranjen mal nutrito, denutrito

*huit [ɥit] adjectif osem

le huit mai osmi maj
Charles VIII [huit] Karel VIII
en huit v 8 dneh, v enem tednu
d'aujourd'hui en, de lundi en huit danes teden, v ponedeljek teden
d'ici, dans les huit jours v 8 dneh
tous les huit jours vsakih 8 dni
il y a huit jours pred 8 dnevi, pred enim tednom
barbe féminin de huit jours bodljikasta brada
journée féminin de huit heures osemurni delavnik
un huit mal fait slabo narejena osmica

humor moški spol telesni sok; narava, čud; (veselo) razpoloženje, humor

buen humor dobra (vesela) volja
mal humor slaba volja
estar de mal humor slabe volje biti
hacer a. de mal humor nerad kaj narediti
humor de patíbulo obešenjaški humor
humor de perros čemerna volja
llevarle (seguirle) a uno el humor vdati se volji kake osebe
humores pl slabo počutje

hump¹ [hʌmp] samostalnik
grba, grbina, griček, izboklina, holmec
britanska angleščina, sleng slaba volja, pobitost
ameriško, sleng tempo

šaljivo the Hump Himalaja, Alpe
to be over the hump prestati najhujše
it gives me the hump to me spravlja v slabo voljo

hundeelend pasje, sich hundeelend fühlen počutiti se pasje (slabo)

iactō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. iacĕre)

I.

1. venomer —, na raznih krajih metati, znova (večkrat) vreči, z vso silo (na vso moč) vreči, — metati: saxa Enn., aliquem de muro Enn. fr., ardentīs faces in vicinorum tecta Ci., de muro vestem argentumque C., flammas ad culmina V., ignem ali ardentes taedas ad fastigia V., Deucalion … lapides iactavit in orbem V., iactare cinerem immundum per agros V., odorem V. ali suam propriam de corpore lucem Lucr. na vse strani razširjati, in consulis domum quadrantes L., faces, incendia dextrā, ossa post tergum O., Iuppiter fulmina iactat O., iactare lumina in alicuius vultum O. oči obračati v … , semen Varr. ali semina O. sejati, undique iactato flore O., iactat basia tibicen Ph. na vse strani meče poljubčke z roko (prim.: qui … blanda devexae iactaret basia raedae Iuv.), frusta iactat familia (cani) Ph. ima navado grižljaje (kot) hrano metati, iactare (cani) candidum panem Petr., intestina canibus Ap., e muris semel ipsos cum coniugibus ac liberis in praeceps iactaverunt Cu.

2. occ.
a) vreči, metati kot kockarski t. t.: basilicum Pl. (gl. basilicus), numeros eburnos O., talos Suet.; abs.: tu male iactato O. glej, da vselej slabo vržeš.
b) proč (stran) vreči, — metati, odvreči, odmetati: merces Pl., arma multa passim L., iugum Iuv.

3. metaf. venomer (znova) govoriti —, govor napeljevati (napeljati) o čem, kaj za snov razgovora jemati, pretresavati, po ustih imeti, razpravljati, (iz)bruhati, izustiti: iactata res erat in contione Ci., ea in senatu saepe (saepius L.) iactata sunt Ci., accusatores libidines, amores, adulteria, Baias, actas, convivia iactant Ci., minae iactantur Ci., neque erit iusta causa … , quare suum terrorem falso iactari … patiatur Ci., maledictio, si petulantius iactatur, convicium nominatur Ci., pluribus praesentibus eas res iactari noluit C., ausus … voces iactare per umbram implevi clamore vias V. glas gnati, iactamus … omnīs te Roma beatum H. vsi v Rimu te blagrujemo, ves Rim te blagruje, iactare versus L., iocosa dicta in adversarios L., probra in aliquem L., cum multae querimoniae ultro citroque iactatae essent L., fabula iactaris in urbe O. vse mesto govori o tebi, iactare preces O., multa digna et vera verba in aliquem Aug.

4. occ. bahati in bahati se —, ponašati se —, šopiriti se s čim, hlastati, širokoustiti (se), razkazovati; z obj. v acc.: urbanam gratiam et dignitatem C., quamvis … iactes et genus et nomen inutile H., iactare verbis gloriam Ph., ingenium Q., vires regni Cu., haec … vero maiora iactabant Cu. so pretiravali; z ACI: Romam vos expugnaturos … fortes linguā iactabatis L., quo te iactas, Alcmenā nate, creatum? O., victoriam sui operis fuisse iactavit Cu., immodice iactans suum militem in obsequio duravisse T.; pogosto refl., redko med.: quam se iactare, quam ostentare solebat! Ci., si intolerantius se iactant Ci., quem ad finem sese effrenata iactabit audacia? Ci., ne quis sit lucus, quo se plus iactet Apollo V. s katerim bi se mogel Apolon bolj ponašati, se formosum iactare Ph. bahati se s svojo lepoto, exsultare in somno immoderateque iactari Ci.; v gerundivu: non iactandi mei causā Ps.-Q.; z nakazanim vzrokom: iactavit, quod non laqueo strangulata … foret T., in S. Roscii bonis se iactare Ci., qui ita se in populari ratione iactarat Ci., coloni, qui se in insperatis … pecuniis sumptuosius … iactarunt Ci. ki so se … prebahato vedli, iactare se de Calidio Ci. ali de genere Hier. glede na … , zaradi … , se iustitiae (gen.) Hier. s pravičnostjo; proti komu? z dat.: Iliae dum se … iactat ultorem H., stultae dum te iactare maritae quaeris O. Od tod adj. pt. pr. iactāns -antis, adv. iactanter

1. v slabem pomenu = bahajoč se, bahat, bahav, širokousten: insolens, arrogans, iactans Ci. fr., epistulae iactantes et gloriosae Plin. iun.; z gen.: sui iactans Q. samohvalen; komp. iactantior preveč ponašajoč se s svojo imenitnostjo: V., Plin. iun. idr. iactantior hic paulo est H.; kot adv.: Amm., Aug., v komp.: Prud., iactantius litteras ad aliquem componere T. preveč samohvalno, nulli iactantius maerent T. bolj očitno.

2. v dobrem pomenu = visokomiseln, vzvišen: iactantior Roma Stat., iactantior aula Cl.

II.

1. sem in tja metati, — (pre)gibati, premetavati, tresti, stresati, vihteti, mahati s čim: se iactare (namreč od bolečine) Ci., in hoc crimine cerviculam iactare Ci. z glavo stresati (zmajevati), cum (homines aegri) aestu febrique iactantur Ci. kadar trese (bolnike) vročica in mrzlica, diu iactato bracchio C., iactatur aër motu Lucr., iactare oculos Lucr. sem in tja obračati, bidentes V. kopačo (kramp) vihteti, sistra manu, caestūs, bracchia, colla, togas, in suo sanguine corpus O., saxa saxis (ob kamne) et … materiem O., iactata per orbem fax O., iactatae comae, iactatus crinis per auram, iactatae pennae O., boreas iactatis insonat alis O. s perutmi plahutajoč, (equi) iactant cervicem et calces Cu.

2. sem in tja gnati, — goniti, — dreviti, — pehati, preganjati: iactari adversa tempestate in alto Ci., — pelago omnia circum litora V., — fluctibus in Ionio (mari) O., — saevitiā maris Vell., multum ille et terris iactatus et alto V., dum … ventis dubius iactabar et undis O., iactata flamine navis O.; metaf.: qui in hac tempestate populi iactemur et fluctibus Ci., multis iniuriis iactatus Ci., multos per labores iactari V., prebijati (prerivati) se skozi … , ipsa velut navis iactor O., iactari varietate fortunae Cu., — variis casibus Vell., Q., — per varia bella Iust.; pesn.: curas pectore iactare V. skrbem v prsih valovati pustiti; med. = kolebati, omahovati: iactabatur nummus Ci. denarna vrednost je kolebala, — je bila nestanovitna, inter spem metumque iactari T., Amm.; refl.: opiniones se iactantes Ci. nasprotujoča si; (o osebah) refl.: iactare se ali pass.: iactari gnati se, pehati se, truditi se, ukvarjati se —, baviti se —, pečati se s čim: se in causis centumviralibus Ci., se in re publica (za državo) non valde Ci., se tribuniciis actionibus L., forensi labore iactari Ci., utrum is … in hoc declamatorio sit opere iactatus Ci.

3. occ. (ritmično) premikati, (pre)gibati: bracchia in numerum iactare et cetera membra Lucr., iactare manūs O. in Pr. (o plesalcu), Q. (o govorniku); refl.: se iactare Ci. (o govorniku).

4. mučiti, trapiti, nadlegovati, privijati: iactor, crucior, agitor Pl., clamore convicioque iactatus est Ci. ep., te vero … quam omni ratione (sit) iactaturus, videre iam videor Ci., iactatur domi suae vir primarius Ci. grdo ga zdelujejo, hudo mu napletajo, haec … tantis ubi morbis corpore in ipso iactentur Lucr.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

ignorant, e [-rɑ̃, t] adjectif neveden, neizobražen; masculin nevednež, praznoglavec

être très ignorant en histoire zelo slabo poznati zgodovino
être ignorant de quelque chose ne vedeti za kaj, biti neveden (en quelque chose v čem)
faire l'ignorant delati se nevednega