Franja

Iuba -ae, m (Ἰόβας) Júba

1. Hiempsalov sin, numid(ij)ski kralj in Pompejev pristaš, ki ga je po bitki pri Tapsu umoril Petrej: C., H., L. epit., Auct. b. Afr., Sen. ph., Fl., Iubae tellus H. = Numidija.

2. starejši sin Jube, ki ga je Cezar pripeljal v Rim: T., Plin., Suet.

Iugurtha -ae, m Jugúrta, Numidijec, Mastanabalov nezakonski sin, nečak in posinovljenec kralja Micipse, ki si je nezakonito prisvojil vse numidijsko kraljestvo; ko ga je Sula pod Marijevim vrhovnim poveljstvom ujel, je na grozen način umrl v Rimu: S., Ci., L. ep., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Iugurthinus 3 Jugurtov, jugurtinski, z Jugurto, o Jugurti: bellum S., coniuratio Ci. Jugurti v prid, Sallusti historia Gell.

Iūliānus -ī, m Juliján, nom. propr. in sicer

1. M. Salvius Iulianus Mark Salvij Julijan, sin znamenitega pravnika Salvija Julijana: Lamp.

2. M. Didius Salvius Iulianus Mark Didij Salvij Julijan, rim. cesar l. 193 po Kr.: Amm., Eutr.

3. Anicius Iulianus Anicij Julijan, ded poznejšega cesarja Julijana Apostate, umrl l. 362 po Kr.: Amm.

4. Flavius Claudius Iulianus, s vzdevkom Apostata, Flavij Klavdij Julijan Odpadnik, je postal l. 360 po Kr. Augustus, l. 361 po Kr. pa cesar, odpadnik od krščanstva: Amm., Eutr.

Iūlus -ī, m Júl, rim. ime: Iullus Antonius H., T. (prim. Antōnius 3). pl. Iulli T. možje, kakršen je bil Jul, možje kakor Jul; Vergilij je dal temu imenu grško obliko Iūlus -ī, m Jul = Enejev sin, navadno imenovan Ascanius: O., V.; pesn.: Phrygii Iuli Val. Fl. = Julij Cezar in njegovo ladjevje (kot Enejevi potomci).

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

iuventūs -ūtis, f (iuvenis, prim. vir-tūs, senec-tūs)

1. mladost, mladeniška doba: ea, quae iuventute geruntur et viribus Ci., ibi iuventutem suam exercuit S., sed Rufum atque alios caedit sua quemque iuventus Iuv., quod a iuventute sua devotissime tibi vixerat Aug.

2. meton. mladi možje, mladež, mladina: flos iuventutis Ci., mores iuventutis Pl., Plin. iun., i. Attica Pl., corrupta Sen. ph., lecta L., delecta Hirt., V., iuventus et pueri liberi Pl., praeclara praecepta dederat iuventuti Ci., omnis iuventus, omnes etiam gravioris aetatis C., legendus est hic orator iuventuti Ci., acuent ad bonas artes iuventutem Plin. iun., denis vicenisque annis inter bella iuventus consenuit Sen. rh. O naslovu: princeps iuventutis = prestolonaslednik, cesarjev sin, carjevič, gl. princeps.

3. occ. mlado moštvo, mladi vojaki: iuventus et seniores C., Romana L.

Ixīōn -onis, m (gr. Ἰξίων) Iksíon, kralj Lapitov v Tesaliji, Piritojev oče, je zalezoval Junono in imel z njeno oblačno podobo otroke, Kentavre; zato je za kazen v podzemlju pritrjen na kolo, ki se neprestano vrti: V., Pr., Hyg., Ixione natus O. (Piritoj), matre deā et Ixione nati O. (Kentavri). — Od tod adj. Ixīonius 3 (Ἰξιόνιος) Iksíonov: orbis V. Iksionovo kolo, amici Lamp. (šalj. privezani na kolo); patron. Ixiōnidēs -ae, m (Ἰξιονίδης) Iksioníd, Iksijonov sin = Piritoj: O., Pr.; pl. Ixionidae Lucan. = Kentavri.

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izgubljèn (-êna -o) adj.

1. perso, perduto:
izgubljen denar denaro perduto
bibl. izgubljeni raj paradiso perduto
bibl. izgubljeni sin figliol prodigo

2. pren. smarrito, errante, errabondo:
gledati z izgubljenim pogledom guardare con occhi smarriti
PREGOVORI:
kakor dobljeno, tako izgubljeno tanti presi, tanti spesi

izhájati (pro)venir de, descender de; tener (ali traer) su origen (iz de) , derivarse de, proceder de; resultar ; (časopis) publicarse

izhajajoč iz ... partiendo de...
izhajati brez česa pasar(se) sin a/c
dobro izhajati s kom estar en buenas relaciones con alg, entenderse bien con alg
izhaja mesečno se publica mensualmente
izhajati s svojim denarjem saber manejarse (ali arreglarse) con el dinero disponible
če izhajamo iz tega, da ... si partimos del supuesto de que...
zamisel izhaja od njega la idea fue suya, la iniciativa salió de él
iz tega izhaja de ello resulta

izjéma excepción f

brez izjeme sin excepción
z izjavo (od) a excepción (de), excepción hecha (de)
z zelo redkimi izjemami salvo contadísimas excepciones
izjema k pravilu la excepción de la regla
napraviti izjemo hacer una excepción
ni pravila brez izjeme no hay regla sin excepción

izobrázba instrucción f formación f , cultura f

brez izobrazbe iletrado, sin cultura, inculto
osnovna izobrazba instrucción primaria
splošna izobrazba cultura general
nadaljnja izobrazba perfeccionamiento m
poklicna izobrazba formación profesional
stopnja izobrazbe grado m de instrucción (ali de cultura)
dopolniti svojo splošno izobrazbo completar su cultura general

izraelski pridevnik
1. (o državi Izrael in Izraelcih) ▸ izraeliPovezane iztočnice: izraelski šekel

2. v zgodovinskem kontekstu (o staroveškem območju Palestine in Hebrejcih) ▸ izraeliJožef je izhajal iz rodu izraelskega kralja Davida. ▸ József Dávid izraeli király nemzetségéből származott.
David je kmalu po tem slavnem dejanju postal izraelski kralj, ki ga je kasneje nasledil sin Salomon. ▸ Nem sokkal e híres tett után Dávid lett Izrael királya, akit később fia, Salamon követett.Po dvesto letih in mnogih bitkah je Kanaan postal izraelsko kraljestvo pod izraelskim kraljem Davidom. ▸ Kánaán kétszáz év és számos csata után Izraeli Királyság lett Dávid izraeli király uralkodása alatt.

jámstvo garantía f ; fianza f

brez jamstva sin garantía

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

jélo

brez dela ni jela no hay miel sin hiel; no hay atajo sin trabajo

Jesús moški spol Jezus; vrček za mašno vino

en un (decir) Jesús v hipu, kot bi mignil
morir sin decir Jesús nenadoma umreti
¡Jesús! Jezus! (vzklik) presenečenja, občudovanja; na zdravje! (pri kihanju)

jota ženski spol jota, izgovor šp. črke j

sin faltar (una) jota do pičice natančno
ni una jota tudi kapljice ne, prav nič
no saber jota butast biti

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!