Franja

tidy [táidi]

1. pridevnik (tidily prislov)
čist, snažen, čeden; v redu, redoljuben, natančen; prijeten, lep
pogovorno znaten, precejšen

a tidy sum of money čedna (lepa, precejšnja) vsota denarja
he gave a tidy price for it precejšno vsoto denarja je dal za to
I have done a tidy day's work lep kos dela sem danes opravil
to make tidy spraviti v red, urediti; počediti

2. samostalnik
prevleka (za divan itd.); zaboj, koš (za odpadke)

street tidy zaboj, koš(ek) (za odpadke) na ulici, v parkih

3. prehodni glagol (često tidy up)
počistiti, urediti; pospraviti
neprehodni glagol
pospraviti (sobo itd.)

to tidy one's hair urediti si lase
to tidy o.s. urediti se

tiger [táigə] samostalnik
zoologija tiger; tigrasta roparska mačka
figurativno zver, divjak, okruten, krvoločen človek
sleng, zastarelo služabnik v livreji

American tiger jaguar
red tiger kuguar
ameriško, sleng tiger! odobravajoče tuljenje za tremi pozdravnimi vzkliki
three cheers and a tiger trije pozdravni vzkliki ("živel! živel! in še enkrat živel!") in tuljenje
to work like a tiger delati kot konj (kot črna živina); zelo se truditi
to rouse a tiger in s.o. figurativno zbuditi zver v kom

tincture [tíəkčə]

1. samostalnik
poetično barva; barvilo
kemija, medicina tinktura, alkoholni izvleček
figurativno niansa, nadih, zunanja podoba; sled (of česa)
poseben okus, priokus; primes

tincture of iodine jodova tinktura
he has a tincture of English manners ima le površne angleške manire
red tincture kamen modrih

2. prehodni glagol
(rahlo) (po)barvati
figurativno dati videz
figurativno prepojiti, prežeti (with z)

his manners are tinctured with pride njegove manire imajo nadih ošabnosti

tinge [tindž]

1. samostalnik
barva; niansa
figurativno sled, nadih, priokus (of česa)
primes

to have a tinge of red biti rdeče niansiran

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)barvati; šatirati; osen(č)iti
figurativno dati (čemu) zunanjo podobo, poseben okus; prežeti (with z)
pobarvati se, dobiti barvo

to be tinged with s.th. imeti nadih (sled, priokus) česa

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

toisón moški spol

la orden del Toisóson de Oro red zlatega runa

tosone m runo:
Tosone d'oro red Zlatega runa

touch² [təč] prehodni glagol
dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo)
sleng izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na
pogovorno biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino)
neprehodni glagol
dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za
navtika pristati za kratek čas

the apples are touched with frost jabolka so pozebla
clouds are touched with red oblaki so rdeče obarvani
I was touched by his story njegova zgodba me je ganila
it touches none but him to zadeva (se tiče) le njega
to touch bottom dotikati se dna; figurativno doseči najnižjo ceno
his brain (ali he) is touched v njegovi glavi ni vse v redu
to touch the bell pozvoniti
it touched me to the heart to mi je šlo k srcu
I was touched to tears bil sem do solz ganjen
I do not touch cocktails koktajlov se ne dotaknem
no one can touch her for (ali in) beauty nihče se ne more meriti z njo po lepoti
he touches 5 feet visok je 5 čevljev
to touch glasses trčiti s čašami
to touch one's hat dotakniti se klobuka (v pozdrav)
how does this touch him? kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?
to touch lucky imeti srečo
nobody can touch him nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim
to touch s.o. for two pounds izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta
to touch to the quick zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti
to touch on the raw razžaliti, razjeziti, razkačiti
the soap won't touch these spots milo ne doseže ničesar pri teh madežih
to touch the spot pravo pogoditi
to touch wood potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)
touch wood! ne kličimo nesreče!
this touches on treason to meji na izdajo, to je že kot izdaja

trámvajski tranviario; de tranvía

tramvajski sprevodnik (tir, voznik) cobrador m (carril m, conductor m) de tranvía
tramvajski voz tranvía m
tramvajska proga (linija) línea f de tranvías
tramvajska mreža red f de tranvías
tramvajski promet circulación f (ozir. servicio m) de tranvías
tramvajska postaja estación f del tranvía

Trapa ženski spol

(orden de) la Trapa trapistovski red

trapístoski

trapistoski red Trapa f

trapístovski Trappist

trapístovski liker Trappist liqueur, Trappistine
trapístovski sir Trappist cheese
trapístovski red Trappist branch of the Cistercian order

trapístovski de la Trappe

samostan trapistovskega reda couvent moški spol de l'ordre de la Trappe
trapistovski red (ordre moški spol de) la Trappe

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

tŕžen market (-); (of the) market

tŕžna cena market price
tŕžne cene pl ruling prices pl
tŕžni dan market day
tŕžni nadzornik market inspector
tŕžno poročilo market report
tŕžna pristojbina market dues (ali charges), stall money, stallage
tŕžna hala market hall, covered market, indoor market
tŕžni red market regulations pl
tŕžna stojnica booth, stall

tŕžen del mercado

tržna hala mercado m cubierto
tržna cena precio m corriente (ali de mercado)
tržni dan día m de mercado
tržna raziskava estudio m del mercado
tržno poročilo boletín m de mercados, informe m del mercado
tržna lopa, stojnica puesto m del mercado
tržni promet movimiento m del mercado
tržni red reglamentación f de mercados
tržni prostor plaza f del mercado
tržna vrednost valor m en el mercado

tržn|i (-a, -o) marktwirtschaftlich; [marktbewußt] marktbewusst; Markt- (dan der Markttag, delež der Marktanteil, dogovor die Marktabsprache, monopol das Marktmonopol, proizvod agronomija in vrtnarstvo die Marktfrucht, red die Marktordnung, analiza die Marktforschung, die Marktbeobachtung, cena der Marktpreis, dejavnost die Markttätigkeit, politika die Marktpolitik, pravica das Marktrecht, prednost der Marktvorsprung, pristojbina die Marktgebühr, zakonitost die Marktgesetzlichkeit, poročilo der Marktbericht)
tržno usmerjen/orientiran marktorientiert, [marktbewußt] marktbewusst

tupaje samostalnik
zoologija Scandentia (red sesalcev) ▸ mókuscickányok
Sopomenke: šilaste veverice

turbare

A) v. tr. (pres. turbo)

1. knjižno skaliti; vzburiti, vzburjati; razkuštrati

2. onemogočiti, onemogočati; preprečiti, preprečevati:
turbare i piani di qcn. komu preprečiti načrte

3. motiti, kaliti:
turbare il possesso pravo motiti posest
turbare l'ordine pubblico kaliti javni red in mir
turbare il sonno motiti spanje

4. vznemiriti, vznemirjati; begati

B) ➞ turbarsi v. rifl. (pres. mi turbo)

1. knjižno pokvariti se (vreme)

2. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se

3. knjižno zmesti, zbegati se

turkey [tə́:ki] samostalnik
zoologija puran, purica
ameriško, sleng polomija, neuspeh (filma, gledališke igre)
ameriško, pogovorno resnica, dejstva

turkey cock purman
turkey hen purica
turkey poult puranček
turkey trot vrsta plesa (v času 1. svetovne vojne)
red as a turkey rdeč kot puran (kot rak) (od jeze)
to talk (cold) turkey ameriško, pogovorno, figurativno naliti čistega vina, odkrito govoriti, brez ovinkov povedati
talk turkey! na dan z besedo!