Franja

sprechen (sprach, gesprochen) govoriti (mit z, über o); povedati; ein Wort, kein Wort: reči; das letzte Wort, den Segen: izreči; das Urteil, heilig, schuldig: razglasiti (za); jemanden: govoriti z; nicht zu sprechen sein ne sprejemati, ne biti dosegljiv; anfangen zu sprechen spregovoriti; sprechen lassen pustiti govoriti, pustiti do besede; die Wahrheit sprechen govoriti resnico; eine Sprache sprechen govoriti jezik; deutsch/slowenisch ... sprechen govoriti nemško/slovensko ...;
auf: zu sprechen kommen auf jemanden, etwas obrniti pogovor na, začeti govoriti o; schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o;
aus: aus der Seele sprechen govoriti/povedati iz srca;
durch: durch die Blume sprechen nakazati;
für: sprechen für govoriti za, govoriti v (čigav) prid; für sich selbst sprechen govoriti sam zase, biti dovolj zgovoren;
gegen: sprechen gegen govoriti proti (čemu), biti v škodo (čemu);
mit: sprechen mit govoriti z; miteinander sprechen govoriti (wir sprechen nicht miteinander ne govoriva) ; zu sprechen haben mit jemandem morati se pogovoriti z; mit sich sprechen lassen biti dostopen za argumente;
über: sprechen über govoriti o;
um: um nicht zu sprechen von da ne govorimo o ...;
von: sprechen von govoriti o, (erzählen) pripovedovati o

springen (sprang, gesprungen)

1. skakati, skočiti; pognati se; Ampel: preskočiti; eine Höhe, Weite: skočiti; Ball: skakati, odbijati se; Blut, Flüssigkeit: brizgati, Funken: pršeti

2. (bersten) počiti, pokati; Knospen: odpirati se, odpreti se

3. springen lassen Geld, Bier: dati, "špendati"; einen Menschen für sich: pustiti delati

4. (abspringen) Lack, Farbe: luščiti se, odstopati der springende Punkt bistvena/ključna točka; in die Augen springen bosti v oči

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

Stein, der, (-/e/s, -e) kamen; bei Spielen: figura, domina itd.; (Baustein) zidak, gradbeni element; beim Obst: koščica; von Stein kamnit; zu Stein werden okameneti; der Stein des Anstoßes kamen spotike; der Stein der Weisen kamen modrosti/modrijanov; jemandem Steine in den Weg legen metati polena pod noge; jemandem Steine aus dem Weg räumen pomagati (komu); über Stock und Stein čez drn in strn; Stein und Bein schwören prisegati na vse mile viže; es friert Stein und Bein mraz gre do kosti; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu; jemandem fällt ein Stein vom Herzen (komu) se odvali kamen od srca; dabei fällt dir kein Stein aus der Krone ne bo ti padla krona z glave; einen Stein im Brett haben bei jemandem biti posebno drag (komu), biti posebno priljubljen pri (kom); den Stein ins Rollen bringen sprožiti (zadevo); weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte jokati, da bi se kamen omečil

Stich, der, (-/e/s, -e) vbod; zbodljaj; Schmerz: zbadanje; von Insekten: pik; Kupferstich, Stahlstich: gravura; beim Kartenspiel: vzetek; Technik Metallurgie izpust, vtik; Baukunst, Architektur višina (oboka); figurativ nagnjenje; bei Farben: nadih (ein Stich ins Rote rdeč nadih); einen Stich haben Nahrungsmittel: cikati, biti ciknjen, Mensch: biti mahnjen; Stich halten mit držati korak z, iti v korak z; im Stich lassen pustiti na cedilu, Recht zapustiti brez pomoči; jemandem einen Stich versetzen/geben zbosti/zaboleti (koga)

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

stören motiti; den Frieden, die Eintracht: kaliti; den Besitz stören Recht motiti posest; sich stören lassen pustiti/dati se motiti; das soll uns nicht stören to naj nas ne moti; sich stören an jeziti se zaradi, (sich kümmern um) zmeniti se za

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

Stück, das, (-/e/s, -e) kos, (Teil) del; Biologie, Jagd primerek; (Bühnenwerk) igra; Musik skladba; Gemälde: prizor; Technik Elektrizität element; (Posten) postavka; von Vieh: glava, rep; ein (ziemliches) Stück Arbeit, Geld: veliko/precej (dela, denarja); ein freches/faules Stück predrzna/lena mrha; mein/sein bestes Stück (Geschlechtsteil) moje/njegovo premoženje; ein Stück aus dem Tollhaus nora zgodba/reč; das ist ein starkes Stück! ta je pa krepka!; große Stücke halten auf imeti zelo dobro mnenje o;
am: am Stück kaufen v kosu;
aus: aus einem Stück scela; aus freien Stücken prostovoljno;
in: im Stück v kosu, v enem kosu; in einem Stück figurativ nepretrgoma, nenehno; in Stücke na kose, figurativ na drobne kosce; in die Stücke gehen razpasti, razbiti se; sich in Stücke reißen lassen für figurativ pustiti se raztrgati za

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

suds [sʌdz] samostalnik množina
(= soap-suds) milnica

in the suds v perilu (pranju), figurativno v stiski, v škripcih
to leave s.o. in the suds figurativno pustiti koga na cedilu

suelta ženski spol spustitev

dar suelta (a) spustiti; osvoboditi; pustiti komu, da pride do sape
dar suelta a la lengua (fig) odkrito (naravnost) povedati

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

sup-pōnō (sub-pōnō) -ere -posuī -positum (sub in pōnere)

1. pod kaj dati (dajati), deti (devati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), podstaviti (podstavljati), podložiti (podlagati); z dat.: vitulum vaccae Varr., ova gallinis Varr., anatum ova gallinis saepe supponimus Ci., iugis tauros supponere colla coëgit O. dati tilnik pod jarem, dati se (pustiti se) vpreči, colla iube domitos oneri subponere tauros O., sarcinae ingenti cervices supponere Sen. ph., caput pedibus supposuisse ducis O., cervicemque polo (nebesni obli, nebesnemu svodu) suppositurus Atlas O., pectora fluminibus iubeor supponere O., qui caput et stomachum supponere fontibus audent H. (menda o pršni kopeli), aliquem supponere tumulo ali terrae ali humo O. pokopati, supponere terrae viperos dentes O. vsejati v zemljo, agresti fano pecus O. (po)gnati pod … , Massica si caelo suppones vina sereno H. če postaviš pod milo nebo (na jasno nebo, na vedrino, na sonce). Pogosto pt. pf. suppositus (subpositus) 3 podložen, spodaj se nahajajoč, spodaj ležeč, spodaj bivajoč ipd.: subpositā manu O., suppositas immittere corpus in undas O., suppositus stellis ursae (Ursae) O. ali Parthus suppositus plagae soliferae Sen. tr. bivajoč pod … , incedis per ignes suppositos cineri H. ki leži (še tli) pod pepelom, ubi suppositus cinerem me fecerit ardor Pr., suppostaque (gl. opombo spodaj) caelo saxa Sil. proti nebu strmeče pečine (= planine, Alpe); occ.
a) podtakniti (podtikati), dati (dajati) pod koga, kaj: tectis agrestibus ignem O., supponite civibus ignem V. = položite državljane na gorečo grmado.
b) nastaviti (nastavljati) kaj na kaj: supponunt alii cultros (sc. iugulo) V., suppositi tinguuntur sanguine cultri V., falcem supponere aristis V., Col.

2. metaf.
a) čemu kaj podstaviti (podstavljati), za podlago (osnovo) dati (dajati), vzeti (jemati) kaj za podlago (osnovo): his … rebus subiunctis suppositisque Lucr.
b) nadomestiti (nadomeščati), zamenjati (zamenjevati), substituirati: Hieras … criminibus illis pro rege se supponit reum Ci. namesto kralja prevzema obtožbe, da …
c) podvreči, podrediti: aetheraque ingenio supposuere suo O., credere vix … caelestia corpora possum arbitrio formam supposuisse tuo O., nil ita sublime est … , non sit ut inferius suppositumque deo O. podrejeno, me tibi supposui (sc. kot učenec) Pers., suppositus malis ferisque Sen. tr. izpostavljen.
d) log. podrediti (podrejati): huic generi Hermagoras partes quattuor supposuit Ci.
e) spodaj ali kar zraven postaviti (postavljati), navesti (navajati), omeniti (omenjati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): rationem Ci., exempla Ci. ep.
f) zapostaviti (zapostavljati), kaj manj ceniti kot kaj: paeniteat … Latio supposuisse Samon O.
g) na mesto koga ali česa postaviti (postavljati), za namestnika dati, postaviti (postavljati): meliorem quam ego sum subpono tibi Pl., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., tum iste homo nefarius in eorum locum, quos domum suam de piratis abduxerat, substituere et supponere coepit cives Romanos Ci., impetum in eum faciunt, qui suppositus erat N., Hercule supposito sidera fulsit Atlans O., proque auro … stannum supposuisse (sc. ferebatur) Suet., in quarum (sc. mulierum) locum … iuvenes supposuit Iust.; occ. varljivo podtakniti (podtikati): Dig. idr., puerum Ter., quaerere puerum aut puellam, qui suppona(n)tur mihi Pl., fabulam petitor … peragit: puellam domi suae natam furtoque inde in domum Vergini translatam suppositam ei esse L., qui supposita persona falsum testamentum obsignandum curaverit Ci., testamenta falsa supponere Ci., patri quos daedala Circe supposita de matre nothos furata creavit V., suppostaque (gl. opombo spodaj) furto (zvijačno) Pasiphaë V., supposita cerva O., venam lacrimis supponere O. solze spremeniti v … , ipse bibebam sobria suppositā pocula victor aquā Tib. (= vodo namesto vina).
h) naje(ma)ti, (na)ščuvati: per suppositos quosdam ad saeva facinora animatum Amm.
i) zastaviti (zastavljati): de rebus non alienandis vel supponendis Dig.

Opomba: Pf. supposīvī, supposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. supposta: V., Sil.

surplace tujka franc. m invar. šport stoja na mestu (pri kolesarskih dirkah na dirkališču):
lasciare in surplace pog. pustiti na cedilu