Franja

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tonel moški spol sod, kad

el vino huele a tonel vino diši po sodu
estar hecho un tonel popolnoma pijan biti

toplotna črpalka voda-voda stalna zveza
strojništvo (vrsta ogrevalne naprave) ▸ víz-víz hőszivattyú
Pred dvema letoma je toplotnočrpalkovoda-voda popolnoma obnovil. ▸ Két éve teljesen felújították a víz-víz hőszivattyút.

tot

I. toátă (tóţi, toáte)

1. adj. ves

2. pron. nehot. vsi, vse

II. adv.

1. še, še vedno

2. čedalje

3. kar

III. n celota
□ de tot popolnoma, docela, povsem
□ peste tot povsod

total totalen, figurativ popoln; totaler Krieg totalna vojna; totales Differential Mathematik popolni/totalni diferencial; Adverb popolnoma, docela, totalno

totalidad ženski spol celotnost, celota

en (su) totalidad skupno; vseskozi, popolnoma

tout [tu] masculin, pluriel touts, celota

le tout et la partie celota in del
du tout au tout popolnoma
changer du tout au tout popolnoma (se) spremeniti
du tout, pas du tout, point du tout nikakor ne
il ne fait pas froid du tout prav nič ni mraz
rien du tout prav nič, čisto nič
il n'a rien dit du tout prav nič ni rekel
le tout est de (vaincre) glavno je (zmagati)
former un tout tvoriti, oblikovati celoto
vendez le tout prodajte vse!
risquer le tout pour le tout vse na kocko staviti

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

trempé, e [trɑ̃pe] adjectif na-, po-, pre-, zmočen; moker; kaljen (železo); razredčen (vino); figuré prežet (de z); energičen, trden (značaj)

pain masculin trempé namočen kruh
acier masculin trempé kaljeno jeklo
vêtements masculin pluriel trempés premočena obleka
visage masculin trempé de larmes od solz oblit obraz
trempé jusqu'aux os premočen do kosti (od dežja)
trempé de sueur ves oblit, moker od znoja, oznojen
trempé comme une soupe popolnoma premočen

trézen sober; temperate; (do pitja) abstemious; (zmeren) moderate, frugal; matter-of-fact

popolnoma trézen (as) sober as a judge

trk moški spol (-a …) der Zusammenstoß, das Aufeinandertreffen, der Zusammenprall; fizika der Stoß (prožni elastischer, [popolnoma] neprožni [vollkommen] unelastischer)
sila trka die Stoßkraft
število trkov die Stoßzahl
zaporedni trki die Kaskade ➞ → trčenje

trognon [trɔnjɔ̃] masculin kocén, peščišče, srčika (pri sadežih); familier otrok

jusqu'au trognon do kraja, popolnoma
on nous a eus jusqu'au trognon pošteno so nas prevarali, zelo grdó so nam jo zagodli
jeter un trognon de pomme odvreči jabolčni ogrizek

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

tyrannique [tiranik] adjectif tiranski, trinoški; nasilen, avtokratski; ki se mu ni moči upirati

passion féminin tyrannique strast, ki človeka popolnoma prevzame, zasužnji
régime masculin tyrannique nasilen režim

uničeváti, uníčiti aniquilar, anonadar; destruir; arruinar, causar la mina (de) ; (iztrebiti) exterminar ; (razveljaviti) anular, declarar nulo

uničevati se arruinarse, ir a su ruina
popolnoma koga uničevati consumar la ruina de alg, fig dar el golpe de gracia a alg

upper² [ʌ́pə] samostalnik
tehnično gornje usnje (čevlja)
pogovorno zgornje ležišče (v spalnem vozu)
medicina gornja čeljust, gornja proteza
množina gamaše iz blaga

to be (down) on one's uppers strgati čevlje, figurativno biti popolnoma brez sredstev

uppers [ʌ́pəz]
ednina & množina gornje usnje (čevlja); gamaše iz blaga

to be (down) on one's uppers strgati čevlje, figurativno biti popolnoma brez sredstev

upset² [ʌ́pset] samostalnik
prevrnitev, prekuc; preprečenje (načrtov); nered, zmeda, vznemirjenje, razburjenje, jeza; prepir
pogovorno poraz favorita

after the upset of the car potem ko se je avto prevrnil
the carriage had an upset voz se je prevrnil
it gave me quite an upset to me je popolnoma zmedlo
stomach upset, gastric upset želodčne motnje, pokvarjen želodec

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

ustáviti to stop, to put a stop to; to bring to a standstill, to stay; to arrest, to cease; to bring to a halt; to suspend; to check; to hold up

ustáviti se to stop, to halt; to come to a standstill (ali hold-up)
ustáviti delo to stop (ali to suspend, to cease) work, to strike; (pogovorno) to knock off work
ustáviti kri to staunch blood
ustáviti krvavitev rane to stop a wound
ustáviti plačo to withold someone's salary, to stop someone's pay
ustáviti plačila to stop payments
ustáviti (štopati) avto to stop a car
ustáviti sovražnosti to suspend hostilities
ustavil me je na ulici he stopped me in the street
ustavili so mu pokojnino his pension (ali allowance) has been stopped
ustáviti napredovanje sovražnika to halt an enemy advance
ustavili so ga sredi njegovega govora he was interrupted right in the middle of his speech
ustáviti vlak, stroj to stop a train, a machine
zdravnik je ustavil krvavenje the doctor staunched the flow of blood
ves promet je bil ustavljen all traffic was stopped, (začasno was suspended)
biti ustavljen (ne moči naprej) to be at a stop
nenadoma se ustáviti to stop short, to stop dead
popolnoma se ustáviti to come to a full (ali dead) stop
on se ne bo pred ničemer ustavil he'll stop at nothing
ura se mi je ustavila my watch has stopped
se ta vlak ustavi v Kranju? does this train stop at Kranj?
za nekaj dni se bom ustavil v Parizu I am going to stay a few days in paris