Franja

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln

dovtíp joke; jest; pleasantry; pun; witticism; ZDA žargon wisecrack; gag

alogičen dovtíp (figurativno) an Irish bull
poln dovtípov waggish, jocular, full of fun
slab dovtíp bad joke, pogovorno corny joke
ta dovtíp je slab that's a weak (ali poor) effort
star dovtíp chestnut, stale (ali threadbare, old, ancient) joke, hoary old joke
ta dovtíp ima že brado pogovorno I fell out of my cradle laughing at that one
ost dovtípa the point of the joke
ne delaj dovtípov quit joking!
dovtípe zbijati to crack jokes

dreiviertel, drei viertel tričetrt; dreiviertel voll poln do treh četrtin

dúpkom prisl.: dupkom pun čisto poln, do vrha poln, nabito poln; dupkom puna dvorana, vreća

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

elan moški spol (-a …) der Elan; der Schwung
poln elana schwungvoll, einsatzfreudig, elanvoll

elán mettle; spirit; pogovorno dash; élan; impetus, momentum, figurativno impulse; vitality, vim, verve; eagerness, dash, go, pluck; ZDA pep, zip; (zagon, zalet) spring, bound; (navdušenja itd.) transports pl

danes sem poln elána I feel full of vim today
biti v elánu to be on one's mettle
dati nov elán to give a fresh impetus (to)
to mu bo dalo elána that will put him on his mettle

emballer [ɑ̃bale] verbe transitif zapakirati, zaviti; familier, figuré navdušiti; populaire nahruliti, grajati; populaire aretirati, zapreti

s'emballer splašiti se (konj), figuré vzkipeti, razburiti se; navdušiti se; familier izginiti
emballer le moteur dati poln plin, preveč pognati motor
être emballé pour quelqu'un biti do ušes zaljubljen v koga

encroûté, e [ɑ̃krute] adjectif prevlečen s skorjo, skorjast; figuré okostenél; topoglav, neumen; masculin puhlež

encroûté dans ses préjugés poln predsodkov

Energiebündel, das, ein Energiebündel sein biti poln energije

energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein

energíja (-e) f

1. fiz. energia:
električna, jedrska, sončna, vodna energija energia elettrica, nucleare, solare, idrica
elektr. jalova energija corrente swattata
kinetična, mehanska, potencialna energija energia cinetica, meccanica, potenziale
poraba energije consumo di energia
oskrba z energijo rifornimento, erogazione di energia

2. (moč, sila) energia, energie, vigore, forza:
človek poln energije un uomo pieno di energia

enfer [ɑ̃fɛr] masculin pekel; figuré peklenske muke

les Enfers (myth) podzemeljsko prebivališče duš umrlih; figuré oddelek v knjižnici s knjigami, ki so publiki prepovedane
bruit masculin d'enfer peklenski hrup
aller en enfer iti, priti v pekel
aller, mener un train d'enfer dirjati, drveti v peklenskem tempu
il a l'enfer dans le cœur, dans l'âme vest ga grize; poln je sovraštva
jouer un jeu d'enfer igrati tvegano igro
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) volja je dobra, a meso je slabo

entrain [ɑ̃trɛ̃] masculin živahnost, navdušenost; polet, zamah; temperament

entrain au travail vnema, navdušenost za delo
plein d'entrain poln poleta, ognjevit

étoffé, e [etɔfe] adjectif bogato opremljen, okrašen; močan, krepak; zvočen

style masculin étoffé bogat slog
voix féminin étoffée poln, zvočen glas

exitiōsus 3 (exitium) „pogube poln“, poguben, pogubonosen: coniuratio, prodigia Ci., et fieri posse et exitiosum fore videbam Ci. ep.; z dat.: caedem fieri senatūs et bonorum rei publicae exitiosum fuisset Ci. velika nesreča za državo, Otho luxu, saevitia, audacia rei publicae exitiosior dicebatur T., Helena Priamo exitiosissima Tert. Adv. exitiōse: Aug.

expectante

en actitud expectante v pričakovanju, poln radovednosti

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

fautif, ive [fotif, iv] adjectif kriv; pogréšen; masculin krivec

pénaliser un conducteur fautif kaznovati šoferja, ki je zagrešil krivo dejanje
liste féminin fautive napak poln seznam
c'est lui le fautif de cet accident on je krivec te nesreče, on je odgovoren za to nesrečo

fertile [fə́:tail] pridevnik
rodoviten, ploden, obilen, bogat česa
figurativno stvariteljski

to be fertile of (ali in) excuses spretno se izgovarjati
fertile in resources poln naravnega bogastva