Franja

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

arrēndersi^* v. rifl. (pres. mi arrēndo)

1. vdati se:
arrendersi a discrezione vdati se brezpogojno, na milost in nemilost

2. pren. vdati se, ukloniti se, popustiti, privoliti v kaj:
arrendersi all'evidenza dei fatti vdati se pod težo dejstev

Artaxata -ōrum, n (Ἀρτάξατα) Artaksata, glavno mesto Velike Armenije, zgrajeno ob Araksu pod Hanibalovim pokroviteljstvom: Plin., Iuv., T. idr. — Soobl. Artaxata -ae, f Artaksata: T.

artillery [a:tíləri] samostalnik
vojska topništvo, artilerija

under artillery fire pod topniškim obstreljevanjem

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

āspīrō (adspīrō) -āre -āvī -ātum

I. intr. k čemu, na koga ali kaj hukniti (hukati), dahniti (dihati), (za)pih(lj)ati, (za)veti; abs.: qui (pulmones)... se contrahunt aspirantes Ci. pri izdihu, adspirant aurae in noctem V. pod noč zaveje ugoden veter, nautis lenius aspirans aura secunda venit Cat., si minima aspiret aura, intumescunt corpora Plin., amaracus adspirans V. vonjavo puhteč; z ad: ad quae (granaria) nulla aura humida... aspiret Varr., ut ne ad eum (aegrotum) frigus aspiret Cels.; z dat.: tibia... adspirare et adesse choris erat utilis H. ton dajati zborom in jih spremljati; gram. grlni „h“ tvoriti; nadihniti (nadihati) kaj: rusticus fit sermo, si aspires perperam Nigidius ap. Gell.; consonantibus asp. Q.

2. pren. ugoden, naklonjen biti, pomoči (pomagati), podpreti (podpirati), (po)spešiti (pospeševati); abs.: Ap., aspiravit nemo eorum, qui... Ci. zganil se ni nihče..., paululum in rebus difficillimis aspiravit Corn., licet felicitas aspirare videatur, tamen... Cu., aspirante fortunā Cu., Sen. ph.; z dat.: adspirat primo fortuna labori V., vos, o Calliope, precor, adspirate canenti V., huc ades aspiraque mihi Tib., di, coeptis aspirate meis O. —

II. intr. (po)izkusiti, (poizkušati) kam priti, dospeti, čemu ali komu približati se, (previsoko) popeti se, vzpe(nja)ti se; abs.: ne non modo intrare, verum aspicere aut aspirare possim Ci., ne... mustela possit aspirare Col.; s praep.: qui propius ad ostium aspiraverint Luc. fr., qui ad alienam causam accedere aut aspirare audeat Ci., quid... quisquam ad meam pecuniam me invito aspirat? Ci. zakaj se hoče kdo... vtikati v moje denarne zadeve? bellica laude ad Africanum aspirare nemo potest Ci. z Afriškim se ne more nihče enačiti, quod ad spem consulatūs... aspirare non auderet L., asp. ad successionem Cu., haec... ad eam laudem, quam volumus, aspirare non possunt Gell., asp. ad novum magistratum Dig., ad scholam Cod. Th., asp. in campum Ci., Februario mense aspirabit in curiam Ci.; s krajevnim adv.: quo neque Carthaginiensium gloriosissimae classes umquam aspirare potuerunt Ci.; z dat. dehteti, hrepeneti po čem: equis adspirat Achillis V. —

III. trans.

1. pripih(ov)ati, pripihlja(va)ti komu kaj: Iuno ventos (ugoden veter) adspirat eunti V.; pren.: aspiravit auram quandam salutis fortuna Amm.

2. pren. vdahniti (vdihati): dictis divinum adspirat amorem V., tantum ingenii alicui asp. Q., illis (daemonibus) aspirantibus... praestigias faciunt Min.

Athamānēs -um, m (Ἄϑαμᾶνες) Atamani, epirsko ljudstvo v dolini ob gornjem Aheloju, po razpadu molosovske države samostojno pod svojimi vladarji, katerih zadnji je bil Aminander: Ci., L., Plin. Od tod subst. Athamānia -ae, f (sc. terra, Ἀϑαμανία) Atamanija, dežela Atamanov: L.; Athamānis -idis, f Atamanka: O.; adj. Athamānus 3 atamanski: litora Pr.

Athēnāgorās -ae, acc. -ān, m (Ἀϑηναγόρας) Atenagora, gr. moško ime. Poseb.

1. poveljnik pod Darejem: Cu.

2. poveljnik pod Filipom II., mak. kraljem: L.

3. gr. pisatelj del o kmetijstvu: Varr., Col.

atmosfera samostalnik
1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféraKomet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféraVšeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféraZaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.

attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo

au-dessous [odsu] spodaj

au-dessous de pod

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

Aurēliānus -ī, m Avrelijan, rim. priimek, npr.

1. L. Domitius Aurelianus Lucij Domicij Avrelijan, rim. ces. od l. 270 do 275 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.; od tod adj. Aurēliānus 3 Avrelijanov: argentei Vop. pod ces. Avrelijanom kovani srebrniki; Aurēliānēnsis urbs (zdaj Orléans) Avrelijanovo mesto: Sid.

2. Caelius Aurelianus, gl. Caelius.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

auspice [ɔ́:spis] samostalnik
napoved; dobro znamenje
množina varstvo, okrilje, pokroviteljstvo

under the auspices of s.o. pod pokroviteljstvom ali varstvom koga
favourable auspices dobro znamenje

auspice [ospis] masculin, histoire prerokovanje (iz ptičjega leta); (pred)znak, napoved

sous les auspices de quelqu'un pod pokroviteljstvom kake osebe
sous de favorables, d'heureux auspices v ugodnih okoliščinah

auspice m

1. hist. prerokovalec iz ptičjega leta

2. pobudnik, pokrovitelj:
auspice il Comune, è stata organizzata una biblioteca pod pokroviteljstvom občine so organizirali knjižnico

àuspīcīj -ija m, àuspīcije ž mn. (lat. auspicium) auspicija, auspicije: pod -ama pod zaščito, pod pokroviteljstvom