Franja

ugrabítelj abductor; kidnapper

ugrabítelj otrok kidnapper, baby-snatcher
ugrabítelj letala hijacker

umrljivost ženski spol (-i …) die Sterblichkeit; (mortaliteta) die Sterblichkeitsziffer, Sterblichkeitsrate, Mortalität, Sterbeziffer; die -sterblichkeit (dojenčkov Säuglingssterblichkeit, novorojenčkov Neugeborenensterblichkeit, otrok Kindersterblichkeit, za rakom Krebssterblichkeit)
stopnja umrljivosti die Sterbetafel, die Sterblichkeitsrate

umrljívost mortalité ženski spol

umrljivost otrok mortalité infantile
odstotek umrljivosti taux moški spol de mortalité

uno, un

A) agg. (f una)

1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno

3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

C) art. indeterm. (f una)

1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo

2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!

4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

Č) pron. (f una; m pl. uni)

1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče

2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico

unehelich nezakonski; uneheliche Mutter neporočena mati, nezakonska mati; uneheliches Kind nezakonski otrok

unmanageable [ʌnmǽnidžəbl] pridevnik (-bly prislov)
neupravljiv, nevodljiv; nenadzorljiv; neukrotljiv; s katerim je težko ravnati; nepripraven

an unmanageable child "težak" otrok

unowned [ʌnɔ́und] pridevnik
(ki je) brez lastnika; nepriznan

an unowned child od očeta nepriznan otrok

unwhipped [ʌnwípt] pridevnik
nešiban

an unwhipped cub figurativno nediscipliniran otrok

úpati to hope, to cherish (ali to entertain, to harbour) hopes; (pričakovati) to expect, to look for, to look forward to, to anticipate

úpati brez upa zmage to hope against hope
trdno úpati to trust
úpati na kaj to hope for
upam, da vas bom videl v nedeljo I hope (that) I shall see you on Sunday
upajmo na najboljše! let us hope for the best!
upajmo na boljše čase! let us hope for better times!
úpati je, da... it is to be hoped that...
upam, da se otrok ni poškodoval I trust the child is not hurt
upajmo to! let us hope so!
nič boljšega ni úpati od njega nothing better is to be expected from him
človek upa, dokler živi while there is life there is hope

upóren (-rna -o) adj.

1. ribelle, indocile, indisciplinato, recalcitrante:
uporen otrok bambino ribelle, indocile
uporen konj cavallo indocile, recalcitrante

2. pren. (ki se težko oblikuje) ribelle:
uporni lasje chioma ribelle

upóren rebelde; recalcitrante; renitente, reluctante ; (neubogljiv) desobediente

uporen otrok niño m rebelde

varstv|o³ srednji spol (-a …) pravo der Schutz, popolno: Vollschutz (cona popolnega varstva die Vollschutzzone), pravno: Rechtsschutz (pravno varstvo vajencev Lehrlingsschutz, pravno varstvo zoper odpoved Kündigungsschutz)
izvajalsko varstvo Leistungsschutz
varstvo avtorskega dela Werkschutz
varstvo avtorskih pravic Urheberschutz
varstvo blagovnih znamk Zeichenschutz
varstvo gozdov Forstschutz
varstvo manjšin Minderheitenschutz
materinsko varstvo Mutterschutz
varstvo najemnikov Mieterschutz
varstvo naslova Titelschutz
varstvo otrok Kinderschutz
varstvo patentov Patentschutz
varstvo podatkov Datenschutz
ki išče varstvo schutzsuchend
plačilo za varstvo die Schutzgebühr
skupnost za varstvo interesov die Schutzgemeinschaft
trajanje varstva die Schutzfrist, die Schutzdauer
potreba po pravnem varstvu das Rechtsschutzbedürfnis

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

včéraj adv. ieri (tudi pren.):
včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri!

vèč más

trikrat več tres veces más
dve leti več dos años más
več kot 10 let más de díez años
več kot potrebno más de lo necesario
več in več, vedno več más y más, cada vez más
več ali manj más o menos
ne dežuje več ya no llueve
nisi več otrok ya no eres un niño
ničesar ne rečem več ya no digo más
ne morem več ya no puedo más
kaj hočeš (še) več? ¿qué más quieres?

védeti savoir, connaître, avoir connaissance de quelque chose

ne vedeti ne pas savoir, ignorer
ne da bi vedel pas que je sache
kolikor vem autant que je sache
bog ve Dieu (le) sait!
vedeti le od drugih ne savoir (ali connaître) que par ouï-dire
človek nikoli ne ve on ne sait jamais
rad bi vedel j'aimerais bien savoir
vedeti najnovejše être au courant (ali familiarno à la page)
to že vem je le sais déjà, je suis au courant
tega ne vem je n'en ai pas connaissance, je l'ignore, cela échappe à ma connaissance
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem j'en sais qe, j'en parle à bon escient (ali en connaissance de cause), je suis (bien) payé pour le savoir, je suis passé par là, je puis en dire long à ce sujet
toliko vem zdaj kot prej je n'en suis pas plus avancé, je suis Gros-Jean comme devant
to ve vsak otrok tout le monde le sait

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

Vē-iovis -is, m (vē, vae in Iovis) Vejóvis = zli Jupiter, staro rimsko maščevalno božanstvo, ki so ga istovetili s podzemeljskim Jupitrom (= Plutonom) ali Apolonom: Ci., Gell., Amm. — Star. soobl. Vē-diovis -is, m Vedijóvis: Varr., O. (pri katerem je Vediovis = mali Jupiter, Jupiter kot otrok; prim. vae-grandis); poznejša soobl. Vē-dīus -iī, m Védij: M.

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki