Franja

túditi tûdīm
1. odtujevati: on nama tudi djecu; oni tude tog čovjeka od nas
2. potujčevati: naša zemlja ne smije (ne sme) da se tudi
3. ostati ob strani, držati se ob strani; ne može se on tuditi od naših poslova; nije se tudio od ljudi, baš je išao medu njih

tuteur, tutrice [tütœr, tütris] masculin, féminin varuh, -inja, skrbnik, -ica; zaščitnik; masculin količek ali ograda ob malem drevesu

nommer un tuteur imenovati, postaviti varuha
constitution féminin d'un tuteur postavitev varuha
tuteur légal oče

tuteurer [tütœre] verbe transitif (vrtnarstvo) postaviti oporo (količek) ali ogrado ob mladem drevesu

überspülen oblivati, pljuskati ob

ùhoriti -īm
I.
1. priti ob pravem času
2. urediti ob pravem času: ona će uhoriti kad će joj se kćerka udati
II. uhoriti se
1. urediti se
2. zatrmoglaviti: Viševci se uhore kad znaju da dolje čekaju age, i vatra do u noć ne prestaje, gl. hora

ulàznuti se ùlaznēm se dial. pomeriti se ob drevesu in z jezikom narediti znamenje na deblu

umbranden Wellen: butati ob

ùnekē prisl.
1. do neke meje: ona bar uneke znade na čemu je
2. enkrat, ob nekem času: komandir se uneke sjeti da treba poći

ungelegen nedobrodošel; Adverb narobe, ob nepravem času; ungelegen kommen (zelo) motiti

untimed [ʌntáimd] pridevnik
ob nepravem času

untimely [ʌntáimli]

1. pridevnik
ki se ne dogaja o pravem času; prezgoden, preran; nepriličen, neprimeren

2. prislov
ob nepravem času; prezgodaj, prerano; neprilično, neprimerno

úpor m
1. odpor: ako si od -a če se upiraš
2. šport. odpor: upor je otpor noge kad se na nju prenosi težina tijela
3. dial. zahodnik ob Skadrskem jezeru

upriver [ʌ́privə]

1. pridevnik
ki leži ob gornjem toku reke; protivodni

2. prislov
po reki navzgor, proti izviru reke, proti vodi, po vodi navzgor

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

urtare

A) v. tr. (pres. urto)

1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

B) v. intr.

1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob

2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

1. trčiti

2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se

ȕstava ž
1. zapornica: vodenica melje na -u; otvoriše se nebeske -e
2. zajeza
3. anat. zaklopnica, zapornica, valvula: srčana ustava
4. priprava za vzdigovanje ladij ob jezu: -om se brod diže na gornju ili spušta na donju razinu

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

ȕza strānu prisl. poleg, ob strani: stajao je uza stranu

uzdržávati uzdr̀žāvām
I.
1. vzdrževati
2. zadrževati
II. uzdržavati se
1. vzdrževati se: uzdržavati se od rakije
2. držati se ob strani, biti zadržan: kupci se uzdržavaju

ú zlī čȁs prisl. ob nepravem, času