Franja

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

ida ženski spol hoja, pot, potovanje (v); odhod

ida y venida pot(ovanje) tja in nazaj
ida y vuelta tja in nazaj
billete de ida (sola) enosmerna vozovnica
viaje de ida y vuelta potovanje tja in nazaj
idas y venidas letanje sem in tja

in … ² (gr. ἐν, ἐνι in εἰς = ἐνς, sl. v, nem. in, v sestavah ein). Glasoslovne opombe: pred ustničniki b, p, m se „in“ (v sestavi) nav. priliči v im-, pred jezičnikoma l, r v il-, ir-; pred gn stoji samo i-; prim. ī-gnōscere; pred f in s se je samoglasnik izgovarjal dolgo, obenem pa se je oslabil soglasnik: ī(n)-ferre, ī(n)-sipiens; sicer kratko: in-tuli. Uporablja se:

A. adverbialno (v sestavi)

1. pri pojmih mirovanja: v, notri, na, ob: incolere, instare, inesse; pri adj.: insignis, illustris.

2. pri pojmih gibanja: v, noter: incidere, incidere, inire, inludere, inlaqueare, instituere, insuere idr.; pri adj.: in-curvus na znotraj ukrivljen; occ. pomeni začetek: in-gravesco, in-dolesco, in-auguro idr.

3. oba odnosa v eni besedi: includere in carcerem ter in carcere Ci., innare Ci., V., L.

B. prepozicionalno: v; kakor vsi predlogi določa prvotno tudi „in“ glagolski pojem krajevno; po glagolskem pomenu stoji torej ali acc. (pri pojmih premikanja) ali abl. (pri pojmih stanja, mirovanja).

I. pri acc.

1. kot sklon smeri, in sicer krajevno in metaf.: noter — v, na, tja — proti; prvotni pomen sklonov se je ohranil popolnoma v mestnih imenih: Romam venire Ci.; enako tudi v običajnih oblikah: domum domov, rus na kmete idr. Za natančnejšo določitev prostora (kraja) se uporabljajo praep.: ad urbem vel potius in urbem exercitum adducere Ci., ex Asiā in Europam exercitum traiecit N., in castra Sullae mors Roscii nuntiatur Ci., de convivio in vincla atque in tenebras abripi Ci., corpus abiecit in mare Ci., se in conclave committere Ci., se in Thraciam abdere N., Ci., in aram confugere Ci. na … , quam longe est hinc in Galliam? Ci., augur fit in Metelli locum Ci., in familiae luctum nubere Ci. v žalujočo rodbino se primožiti, se in medios hostes inmittere Ci. v sredo sovražnikov; od tod tudi samo v določitev smeri: omnes in unum spectant Ci. tja nanj, terra vergit in septentrionem C. proti severu, in Galliam versus S., in meridiem versus Cu. Od tod pogosto pren.: in eos est scripta lex Ci. zanje = zoper njih, suspicio in vosmet ipsos recidit Ci. pada na vas nazaj, in aliquid peccare Ci.; pogosto: in aliquid vertere, convertere, mutare L., Cu. v kaj spremeniti, Himera in muliebrem figuram formata Ci. upodobljena v ženski podobi (kot ženska), in utramque partem disputare Ci. za in proti. Pri adj., ki izražajo kako duševno stanje: ita in te animatus Ci., aequus, iniquus, acerbus, crudelis in te Ci., tam durus in plebem noster ordo Ci., putarem te gratum in deos Ci., dicax in aliquem Ci., idem in Dolabellam, qui in Carbonem fuit Ci. prav tak (takih misli) nasproti … , kakor … Tako tudi pri subst., ki izhajajo iz glag.: aditus in id sacrarium non est viris Ci., adventus in urbes Ci., ascensus in Capitolium Ci., iter in Graeciam Ci. ali pa izražajo kako duševno stanje: in rem publicam habebat animum eius modi Ci., amor in patriam Ci. ljubezen do domovine, odium patris in filium Ci., praestanti in me benevolentia fuerunt Ci. tudi: iudex in eum sum Ci., lex de vi est in eos, qui … Ci. je naperjena proti tistim, supplicium reperitur in eum Ci., multi in istum testes Ci. tako se uporablja „in“ poseb.:
a) da označi raztezanje v prostoru: patere in longitudinem milia passuum CCXL, in latitudinem CLXXX C., murus in altitudinem pedum XVI C., trecentos (pedes) cippus in agrum hic dabat H. 300 čevljev „v globino“ (naspr. in fronte, gl. cippus).
b) pri razdelitvah: Gallia divisa est in partes tres C., orationem divisam esse in partīs duas Ci., distribui causam in crimen et in audaciam Ci., agrum in iugera dena discribere Ci.; tako poseb.
c) pri distributivnem razmerju: discribebat censores binos in singulas civitates Ci. po dva na vsako mesto, ne amplius in iugera singula quam terna medimna exigeret Ci., quaternos denarios in singulas vini amphoras exegit Ci., lex in annos singulos sacerdotem capi iubet Ci. vselej za eno leto, in annos singulos sexagena milia imperavit Ci. za posamezno (vsako) leto, letno, terna milia in singulos menses N. mesečno; tako tudi: in singulos dies ali in dies Ci., C., H. od dne do dne, vsak dan; prim.: in dies dolores accrescunt N., quid quisque vitet in horas … H. od ure do ure.
č) iz pojma smeri se je razvil pojem namena (smotra): in huius modi sponsionem testīs dare Ci., nullam pecuniam Gabinio nisi in rem militarem datam Ci., haec civitas mulieri in redimiculum praebeat … Ci., in classem sumptum facere N., in consilium dari N. kot pridani svét(niki), pecuniae erogatae in operum locationes Ci., servos in quaestionem polliceri Ci., postulare Ci. za preiskavo.
d) „in“ prehaja v načinoven pojem: cives Romani servilem in modum cruciati et necati Ci., hostilem in modum L., classis in speciem (navidezno) praeclara, sed infirma Ci., mirandum (admirandum H.) in modum aptus Ci. ali patiens H., tabulae in ordinem confectae Ci., ne quis in perniciem populi popularis esse posset Ci.; pesn.: in plumam V. kakor pero; tako poseb.: in eam rationem loqui Ci. v tem smislu = tako, recitatae sunt tabellae in eandem fere sententiam Ci., senatus consultum fit in haec verba L.; prim. in eas leges L. na te pogoje = s temi pogoji, pod temi pogoji, in ea munera T. pod pogojem, da se prinesejo ti darovi.
e) pogosto v zvezi s subst. v popolnoma adverbialnem pomenu: invicem vzajemno (drug drugega); tudi: izmenoma, po izmeni, izmenjaje, zdaj eden, zdaj drugi, incassum slepo, brez uspeha, in universum Ci. v obče, splošno, in rem esse S., L. stvari primeren biti, stvaren biti, in quantum Ci. kolikor, in tantum Ci. toliko, in incertum L. negotovo, tjav(en)dan.
f) elipt. brez glagola: inde senatus in Capitolium Ci., non multo post in domum Ci.

2. časovno: v, tja v, tja do; occ.
a) določajoč časovno mejo do katere kaj sega: do: in lucem dormire H. do belega dne, in horam vivere Ci. tjav(en)dan živeti (samo od ure do ure), in multam noctem pugnare Ci. pozno v noč, tudi samo: in noctem V., Plin. iun., in multum diei C. pozno: usque in (venomer, vse do) adventum eius tenuit urbem L. O izrazih kakor so: in singulos dies crescit hostium numerus Ci. ali: id malum manat in dies latius, prim. B., I., 1., c).
b) naznanjajoč trajanje: za, na: ei ille honos in illum annum debetur Ci., aliquem in posterum, diem invitare Ci., in crastinum differre Ci., aliquid in vitam suscipere Ci.; tako poseb. pogosto: in reliquum tempus id sanxit Ci., sanxit in posterum, ne … Ci. za prihodnost, salus urbis in posteritatem interiit Ci., aliquid in perpetuum retinere Ci. za vse čase. Zlasti pomni različne pomene rekla in diem, ki pomeni α) tjav(en)dan: in diem vivere Ci. β) od dne do dne: in diem poenam reservare Ci. γ) vsak dan, dan za dnevom, dan na dan: in diem rapto vivere L. δ) na ta dan, na določeni (dogovorjeni) dan: in diem fundum emere N. ki se mora plačati na dogovorjeni dan. ε) samo za en dan: in diem adesse L.; podobno: praesens quod fuerat malum, in diem abiit Ter. samo za nekaj časa. Podobno pomeni in dies α) za en (posamezen) dan: panem in dies mercari S. β) od dne do dne: quem mehercle plus plusque in dies diligo Ci. —

II. pri abl. na vprašanje kje?

1. krajevno: v, na. Mestna imena kakor Romae, Corinthi, Carthagine zaznamujejo bivanje, zadrževanje v kakem kraju že s samim loc., ki je ohranjen tudi še v obl.: humi, ruri, domi, domi bellique, domi militiaeque. Apelativa (= občna imena) pa zahtevajo natančnejše določitve. Torej je: maestus animi V. = maestus in animo Ci.; čisto krajevno: in lectica cubans Ci., fuit tabula fixa in curia Ci., in sortibus inscriptum erat nomen Theomnasti Ci., pontem fecit in Histro N. čez Ister, homines non inerant in urbe Ci., eum sedere in subsellio video Ci., huius fornix in foro Syracusis est Ci., in Italia domicilium habere Ci., qui in Lalentinis habent (= habitant) Ci., coronam in capite habere, gerere Ci., quis te in rosā urget? H. na ležišču, potresenem z rožami; pren.: in eo loco sunt res nostrae N. so na tem, in eo est, ut … N. prišlo je do tega (tako daleč), da … , aliquid in animo habere Ci. nameravati, namen imeti, in oculis esse Ci. pred očmi biti, aliquid in manibus habere Ci. v rokah = v svoji oblasti imeti, feminam in matrimonio habere Ci. za ženo imeti; occ. o obleki in orožju: esse in veste domestica O., in Persico habitu Cu., in armis esse Ci. v orožju, pod orožjem; podobno: in vinculis (catenis) esse L. vklenjen biti.

2. časovno: v, med, v teku … : hoc (quo) in tempore Ci., Ter. ravno sedaj, in tali tempore L., in omni aetate Ci. ob vsakem času, in tempore venire L. ob pravem času, in extremo tempore aetatis Ci. ter in anno Ci. bis in die Ci.; occ. z meton. subst. ob, pri, za (z gen.): in imbri Ci. ob dežju, medtem ko dežuje, horum in imperio N. za (= v času) njihove vlade, in hoc magistratu Ci., in adulescentia Ci., in morte ipsa Ci., in quo morbo Ci., in tuo periculo Ci., in itinere C., in bello, in pace N., Ci., in tanta caritate annonae Ci. ob taki draginji, in tantis tenebris Ci., in rebus secundis, adversis Ci., in tanta hominum perfidia Ci. ob taki … , ker so taki … ; tako pogosto z gerundijem ali gerundivom: cum in inquirendo eius furta cognovisset Ci. pri, ob, in furando manibus suis utitur Ci., eas artīs in emendo secuti sumus Ci., illae nationes in bellis gerendis ab dis immortalibus veniam petunt Ci., ego in sententia dicenda honorem Pompei cum populi salute coniunxi Ci., quo in oppido oppugnando N. pri obleganju, med obleganjem; tudi s subst.: in convivio Ci. pri, med, in funere eius Ci.

3. metaf.
a) o množini, v kateri se nahaja kaka stvar: v, med: in hoc numero fuit Miltiades N., in iis cepit propinquos regis N., in eius virtutibus id commemorare N., in summis ducibus haberi Ci., in his quattuor centuriones L. med temi, in his omnibus natu minimus Ci.
b) zaznamuje pojem, na katerem se pojavlja predik. pojem: erat in eo summa humanitas N. v njem je bivala, bil je zelo človekoljuben, haec magnitudo animorum in maioribus nostris fuit Ci., in eo satis praesidii est Ci.; od tod: in his cognitum est … N. na njih se je pokazalo, in hoc videtur natura experta N., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae in regibus ausus esset L., in filio vim suam exercuit N., in hoc homine admiror eloquentiam Ci., idem in bono servo dici potest Ci. Tako pogosto z adj.: audax in convocandis hominibus Ci., in hoc si improbus fuit Ci. v tem, in eo sane liberi fuerunt Siculi Ci., princeps in agendo Ci. ali in re p. Ci. unum in religionibus sanctum accipite Ci. —

III. Pomni naslednje razlike med lat. in sl. rabo:

1. glagole postavljanja, posajanja sklada lat. le na vprašanje kje? z in in abl.: id signum in Capitolio posuerat Flamininus Ci. sl.: na Kapitolij, a tudi: na Kapitoliju, Manlius in agro Faesulano castra posuit Ci., in lenonis domo ornamenta ponere Ci., in alterius manu vita posita est Ci. je v rokah, ostendam in aedibus privatis columnas locatas Ci., erant armati in eo ipso loco conlocati Ci. itd.

2. temu nasproti stoji (brahilogično) odgovor na vprašanje kam? za nekaterimi glagoli, ko se v sl. vprašamo kje?: alicui esse in mentem Pl. = alicui venire in mentem et esse in mente na misel priti, v glavo pasti, eos adesse in senatum iussit Ci. = in senatum (venire ibique) adesse, res esse in vadimonium coepit Ci. bilo je tako daleč, da je prišlo do … , in potestatem esse Ci. ali habere S. ali retinere Ci. = priti na oblast in biti na oblasti, (captivum) in carcerem asservari L. (= duci et asservari).

3. dvojni sklad se nahaja za nekaterimi glagoli: an se in contrariam partem terrarum abdet? Ci. ali cum se fugiens in scalarum tenebris abdidisset Ci. (pri pt. pf. prevladuje in in abl.; za abdere stoji tudi sam abl., pa tudi druge praep.; gl. abdere); prim. sl.: „v zatišju skrit“ in „skriti se v goščavo“; arma in templum Castoris comportabantur Ci. v svetišče, pa tudi: arma in templo comportabantur L.

4. poseb. pomni: aliquid in medium relinquere T. neodločeno pustiti (gl. medius), in vulgus ignotus Ci. pri ljudstvu (med ljudstvom) nepoznan = čigar ime ni prodrlo med ljudstvo; podobno: probari in vulgus, in vulgus gratum esse Ci.

inhibitiō -ōnis, f (inhibēre) oviranje, ustavljanje: remigum Ci. ep. veslanje nazaj (prim. inhibeo 2., b).

in-torqueō -ēre -torsī -tortum

1. usuka(va)ti, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati), navznoter zasuka(va)ti, zavi(ja)ti: intorti capillis Eumenidum angues H., funes intorti O. spletene, capilli Mart. kodrasti, rudentes Cat., intorto verbere terga seca Tib. s spletenim bičem, prono in pollice torquens (tmeza = prono pollice intorquens) libratum tereti versabat turbine fusum Cat., usum feroci stamen manu Sen. tr., undam truncis Val. Fl. razburkati, intorta cornua arietis Col. nazaj zaviti, paludamentum (pallium) circa bracchium i. L., Petr. oviti, deti okrog … , navis retro retorta L. nazaj obrnjena, pampini folium intortum Pl., vertice muricatim intorto Plin., teneras arbores intorto stramento vestire Plin. s slamnatimi vrvmi; metaf.: intortus (lusciniae) sonus Plin. žvrgoleč glas, intortum (noctuae) carmen Ap. cvrčeča, vreščava.

2. (preteč) proti komu zagnati, zadegati, vreči: ita se ad intorquenda pila expedierat miles T., ei (tergo) intorsit hastam (iaculum) V., telum in hostem Ci., V., Sen. ph., iaculum tergo Sil., in moenia cornum Sil., molem intorti saxi Sil.; metaf. o pogledu: oculos V. oči prevračati, μὴ μοι γοργείην κεφαλὴν δεινῖο πελώρου intorqueat Ci. da vrže svoje Meduzine oči name; o besedah: alternis versibus intorquentur inter fratres gravissimae contumeliae Ci. bratje se obkladajo (med seboj) z najhujšimi očitki, dicteria usque in ipsum Luc. fr. bruhati, diram vocem Sil. zagnati.

3. razsuka(va)ti, zategniti (zatezati), (s)kriviti: caulem, ramulos Plin., Col., mentum in dicendo Ci., vultum Gell., talum Auct. b. Hisp., Aur. izviniti, izpahniti; metaf.
a) skriviti = pokvariti, popačiti: verbo ac litterā omne ius intorquere Ci., mores Pers.
b) zmesti, zbloditi: orationem Pl. — Od tod adv. pt. pf. intortē

1. zasukano, zavito: bruscum intortius crispum Plin.

2. metaf. napak, napačno: hoc dicere Aug.

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

íti ir; andar

iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va?

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera

jéd (-í) f

1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto

2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jezikáti to have a long (ali malicious, slandering, gossipy) tongue; to be loquacious (ali talkative); to babble; to chatter

ona preveč jezika (govori) she lets her tongue run away with her
jeziká (govoriči) se people are talking; (nazaj odgovarjati) to talk back, to answer back

kamena doba frazem
lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ kőkorszak, kőkor
Sklepi, ki jih je prejšnji teden sprejel izvršni odbor, pomenijo korak nazaj – v kameno dobo. ▸ Az igazgatóság múlt heti döntései visszalépést jelentenek – a kőkorszakba.
Sam sem še vedno v kameni dobi: svinčnik, radirka, notni papir. ▸ Jómagam még mindig a kőkorszakban élek: ceruza, radír, kottapapír.
F1 je šport vrhunske tehnologije, žal pa je njegovo vodstvo še vedno v kameni dobi. ▸ Az F1 a csúcstechnológia sportja, de sajnos a vezetés még mindig a kőkorszakban él.

kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience

kolon|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. vojska die Kolonne, pohodna: die Marschkolonne
figurativno peta kolona fünfte Kolonne

2. vozil: die Autokolonne, die Autoschlange, die Fahrzeugkolonne
v kolonah kolonnenweise
sklenjene kolone der Kolonnenverkehr
skočiti iz kolone ausscheren
zaviti nazaj v kolono einscheren
vožnja v koloni das Kolonnenfahren
voznik, ki "štepa" kolono der Kolonnenspringer

korak moški spol (-a …) der Schritt; der Tritt, dolžina: die Schrittlänge; tehnika (hod) die Ganghöhe, der Gang, (faza) der Schritt; -schritt (drsni Gleitschritt, dvojni Doppelschritt, izmenični Wechselschritt, vstran Seitenschritt, navzkrižni Kreuzschritt, osnovni Grundschritt, paradni Exerzierschritt, Paradeschritt, Stechschritt, plesni Tanzschritt, pohodni Marschschritt, tekaški Laufschritt, valčkov Walzerschritt, velikanski Riesenschritt)
prvi korak der erste Schritt (tudi figurativno)
napačen korak ein falscher Schritt, der Fehlschritt
korak naprej ein Schritt nach vorne, figurativno der Entwicklungsschritt, der Fortschritt
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
miselni korak der Gedankenschritt
korak za korakom Schritt für Schritt
držati korak (z) Schritt halten (mit)
ujeti korak Tritt fassen
ne ujeti koraka falschen Tritt haben
izgubiti korak aus dem Tritt kommen, außer Tritt geraten
figurativno narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti napačen korak einen falschen Tritt machen
dolžina koraka die Schrittlänge
delati dolge korake ausschreiten
delati majhne korake kleine Schritte machen, figurativno [kurztreten] kurz treten
otrok: delati prve korake die ersten Gehversuche machen
meriti s koraki abschreiten
števec korakov der Schrittzähler
zaporedje korakov die Schrittfolge

korák step; (tempo) pace

dolg korák stride; (hoja) walk, gait
vojaški, brzi korák double, ZDA double time
hitri korák vojska quick time (ali pace)
paradni, pruski korák goose step
telovadni, gimnastični korák double-quick
čvrst korák brisk step
hlačni korák crotch
odločilen korák decisive step
napačen korák (spodrsljaj) false step
nagel korák a rash step
prvi koráki first steps pl beginnings pl (pregovorov itd.) advances pl
navadni korák vojska ordinary pace
preudaren korák prudent step; figurativno (ukrep) step, move, measure, motion
enakomernih korákov evenpaced
počasnih korákov slow-paced
naglih korákov at a fast pace
nadaljnji korák a further step
s hitrim korákom at a brisk pace
korák za korákom step by step, pace by pace, by steps, little by little, (postopoma) gradually
pri vsakem koráku at every step
na vsakem koráku (povsod) everywhere, (vedno) all the time
dolžina koráka length of stride
menjava koráka change of step
števec korákov pedometer
to je velik korák naprej! that's a big step (ali move) forward!
zima se bliža z velikimi koráki winter is coming upon us apace
držati korák z to keep pace (ali step) with, to be in step with, to keep up with, (figurativno) to keep abreast of (ali up-to-date with)
ne držati koráka to break step, to be out of step (s časom with the times)
izmeriti razdaljo s koráki to pace out the distance
delati velike koráke to make great strides
napraviti korák naprej (nazaj) to step (ali to take a step) forwards (backwards)
napraviti (potrebne) koráke (ukrepe) to take steps (proti against)
napraviti prvi korák (figurativno) to take the first step, to make the first move, to take the initiative
tudi koráka naprej ni mogel napraviti he couldn't walk a step further
napraviti velik korák do uspeha to make great progress towards success, to reach a milestone in one's career
iti v korák z to keep abreast of, to be in step with
prvi korák je vedno najtežji the first step is always the hardest
napraviti dolg korák to stride out
delati dolge koráke to take (ali to make) long strides
delati kratke koráke to take short strides
prvi korák je storjen (figurativno) the first step is taken
napraviti nekaj korákov to go a few steps, to take a few paces
(iz)meriti s koráki to pace (out)
vse moje koráke nadzorujejo they watch every step I take
napredovati z velikanskimi koráki to advance with giant strides
zadeva se ni niti za korák premaknila the affair hasn't got a step further
podaljšati korák to lengthen one's stride
priti iz koráka to get out of step
podvzeti (hitre) koráke to take (swift) steps (v zadevi in the matter)
pospešiti korák to quicken one's pace, to step out
skrajšati korák to shorten one's stride
(s)poznati koga po njegovih korákih (po hoji) to know (to recognise) someone by his step
usmeriti korák to direct one's footsteps
vzdržati korák to last the pace
voziti v koráku! slow down!, dead slow!, ZDA drive slow!

korák pas moški spol , enjambée ženski spol ; (šport) foulée ženski spol ; figurativno démarche ženski spol , mesure ženski spol

korak za korakom pas à pas
na vsakem koraku à chaque pas, sans cesse
s hitrimi koraki à pas précipités (ali rapides), à grands pas
delati velike korake faire de grandes enjambées
s tihimi koraki à pas feutrés
korak naprej (nazaj) un pas en avant (en arrière)
lahek (težak) korak un pas léger (lourd)
diplomatski korak (figurativno) démarche ženski spol (ali intervention ženski spol, action ženski spol) diplomatique
števec korakov podomètre moški spol, odomètre moški spol
napraviti potrebne korake (figurativno) faire (ali entreprendre) les démarches nécessaires, prendre les mesures nécessaires
držati korak s kom marcher d'un pas égal avec quelqu'un, aller au pas avec quelqu'un, aller du même pas (ali à la même allure) que quelqu'un

korák paso m

korak za korakom paso a paso
s hitrimi koraki con paso acelerado
na vsakem koraku a cada paso, continuamente
korak nazaj paso atrás
dvojni korak paso doble
lahek, hiter korak paso ligero, rápido
gosji korak paso de ganso (ali de la oca)
napačen korak (tudi fig) mal paso
dolžina koraka longitud f del paso
števec korakov podómetro m, cuentapasos m
diplomatski korak (fig) gestión f diplomática
napraviti potrebne korake (fig) hacer las gestiones necesarias
delati velike korake dar grandes zancadas
menjavati korak cambiar el paso
napraviti prvi korak dar el primer paso, tomar la iniciativa
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
nobenega koraka (ničesar) ne narediti no dar un paso
pospešiti korak acelerar (ali alargar) el paso
iti v koraku ir al paso
držati korak s kom ir al mismo paso que alg
držati korak s časom (fig) estar al día; ir con el tiempo; adaptarse a las exigencias de la época
priti iz koraka perder el paso
smo že napravili korak naprej (fig) ya se ha dado un paso adelante
usmeriti svoje korake k dirigir (ali encaminar) sus pasos a (ali hacia)