Franja

Zadetki iskanja

  • obdrž|ati (-im) držati

    1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
    obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
    obdržati položaj die Stellung halten
    obdržati v glavi im Kopf behalten

    2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

    3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

    4. (ne opustiti) beibehalten

    5. (ubraniti) položaj: behaupten
  • obiectus -ūs, m (obicere)

    1. postavljanje, polaganje pred (spredaj): insula partum efficit obiectu laterum V. svoji strani naprej iztezajoč (porivajoč), terra obiectu suo noctem efficit Ci. s tem, da se postavlja nasproti, adversus miles plutei obiectu tectus C. s spredaj postavljenim zaklonom (zaslonom), dare obiectum parmae Lucr. ščit držati pred sabo, terrae Plin., femoris obiectu Ap.

    2. meton. lega, obstoj, nahajanje spredaj, pred čim, nasproti česa: caeli temperies mitis obiectu montis T. zaradi spredaj stoječega gorovja, cum latera obiectu paludis tegerentur T. spredaj ležeče močvirje krije, molium obiectus T. nasipi, jez(ov)i, pomoli.
  • obravnava|ti1 (-m)

    1. behandeln (naprej weiterbehandeln), obzirno: mit Delikatesse behandeln; pavšalno, vse enako: über einen Kamm scheren, pauschalisieren; literarno delo, kako temo: handeln von/über; v znanstvenem delu kako temo: abhandeln; v parlamentu predloge: beraten, predhodno: vorberaten; (tehtati) prüfen
    pokroviteljsko obravnavati človeka: begönnern
    spoštljivo obravnavati aufsehen zu

    2. (imeti za) betrachten als
  • ob-sidēo -ēre -sēdī -sessum (ob in sedēre)

    I. intr. kje sedeti, zadrževati se, muditi se: servi ne obsideant Pl. (Poen. prol.), o. domi Ter., in limine Val. Fl.

    II. trans.

    1. ob, na čem, pred čim sedeti, stati, muditi se, zadrževati se, bivati: Sil., aram Pl., rana stagna obsident Plin., pollo, qui umbilicum terrarum obsides Poeta ap. Ci. ki prebivaš v središču Zemlje.

    2. kaj zajeto (za)držati, imeti, pod stražo imeti, (za)stražiti, oblegati, obstopiti (obstopati), obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti (z vojsko): S., Iuv., Vell., Aur. idr., vias Ci., itinera Cu., omnes aditūs Iust., Ci., milites ab hostibus obsidebantur N., urbs diu obsessa Cu., Capua obsidebatur (oblegati) acrius quam oppugnabatur (naskakovati); tako tudi: consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L., totam Italiam suis opibus obsidere atque occupare Ci.; occ. držati v obsednem stanju: Dionysius arcem munierat ad urbem obsidendam N.

    3. metaf.
    a) zasesti (zasedati), zaje(ma)ti, zavze(ma)ti, imeti v oblasti, v posesti: Aur., corporibus omnis obsidetur locus Ci., obsidet aequor Atlas Sil., tellus obsessa colono Tib., palus obsessa salictis O. = obsajeno z vrbovjem; pren. = zavze(ma)ti, prevze(ma)ti: cum obsideri aures a fratre cerneret L. ko je gledal, kako ga brat kar naprej mori (gluši, nadleguje), o. animum alicuius Iust., feras mentes ira obsidet Petr., (sc. auditor) ab oratore iam obsessus est Ci. je že ves prevzet.
    b) prežati na kaj, paziti na kaj, zalezovati koga, kaj, čakati na priložnost za kaj: rostra Ci., stuprum Ci. na priložnost za ljubezensko doživetje.
    c) zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), stisniti (stiskati): fauces obsessae V. zoženo, oteklo, obsessum frigore corpus O. od mraza prevzeto, premraženo, tribunatus obsessus Ci. utesnjen = omejen, zavrt, oviran, omnibus rebus obsessi C. v vseh pogledih pod pritiskom, pectora tantis obsessa malis Sen. tr.
  • obstaja|ti (-m) bestehen, existieren, [dasein] da sein, vorhanden sein; razmere ipd.: herrschen; razlogi za kaj ipd .: vorliegen; es gibt (obstajajo razlogi, naselja … es gibt Gründe/Siedlungen …); rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija sich finden
    naprej obstajati weiterbestehen, fortbestehen, fortwähren
  • obstájati existir; subsistir

    obstajati iz constar de, componerse de, consistir en; (naprej živeti) sobrevivir
    nadalje obstajati continuar existiendo; persistir; mantenerse; perdurar
  • obvelja|ti (-m)

    1. (še naprej veljati) in Geltung bleiben, weiter Geltung haben

    2. (biti sprejet) angenommen werden; Zustimmung finden

    3. beseda: recht behalten (obveljala je njegova er behielt recht)
    vedno mora obveljati njegova er [muß] muss immer recht haben
  • od from; of; since; on, upon

    od 1 do 10 from one to ten
    10 od 20ih ten out of twenty
    od 100 niti 1 not one in a hundred
    od daleč from far away, from afar
    od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
    od časa do časa from time to time
    od danes dalje (naprej) from this day (forward)
    od jutri naprej from tomorrow
    od sedaj naprej from now on, henceforth
    od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
    od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
    od jeseni since autumn
    (že) od nekdaj for some time
    od malega (mladih let) from childhood (on)
    od prvega do zadnjega from first to last
    od povsod from everywhere, from all sides
    od včeraj since yesterday
    od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
    (že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
    od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
    od zadaj from behind
    sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
    od spodaj from beneath
    nobeden od nas none of us
    od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
    od mnogih primerov among many examples
    nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
    otrpel od mraza stiff with cold
    zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
    od srca rad most willingly
    od utrujenosti from fatigue
    lepo od vas nice of you
    ni lepo od tebe it isn't nice of you
    drhteti od strahu to tremble with fear
    moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
    od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
    od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
    to odvisi od vremena that depends on the weather
    pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
    (od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
    umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
    on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen
  • od

    1. izvor: von (od njega/brata von ihm, vom Bruder, od Keltov von den Kelten; kaplja od dreves es tropft von den Bäumen); del: von (eden od nas einer von uns, nobena od teh slik keins von diesen Bildern)

    2. smer: von (od spredaj/zadaj/desne/leve/zgoraj/ spodaj von vorn/hinten/rechts/links/oben/unten, od severa vom Norden); proč: von, von X weg (od kamna vom Stein, od mize vom Tisch); sem: von, von X her (od jezera vom See her); (začenši od) von … aus (od Mannheima naprej von Mannheim aus)

    3. časovno: seit (od konca vojne seit Kriegsende); (začenši od) von … an (od petih naprej von fünf Uhr an; figurativno od mladih nog von Jugend an); ab (od petih naprej ab fünf Uhr, od marca ab März); po izvoru: von (od včeraj/prej von gestern/früher)

    4. vzrok: vor (trepetati od mraza vor Kälte zittern, bleščati se od čistoče vor Sauberkeit glänzen, trd od strahu starr vor Schreck)

    5. v primerjavi: als (večji od mene/te hiše größer als ich/dieses Haus)

    6.
    od X do Y hoditi, gledati ipd.: von X zu Y
    figurativno hoditi od Poncija do Pilata von Pontius zu Pilatus laufen
    razdalja, čas: von X bis (zu) Y (od petih do sedmih von fünf bis sieben Uhr, od hotela do jezera vom Hotel bis zum See)
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

    od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
    od mesta do mesta de ciudad en ciudad
    od časa do časa de tiempo en tiempo
    od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
    od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
    od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
    odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
    od mladosti desde la juventud
    od zgoraj navzdol de arriba abajo
    eden od nas uno de nosotros
    spremljan od svoje družine acompañado de su familia
    od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
    kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
    jokati od veselja llorar de gozo
    ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
    posloviti se od svojih despedirse de los suyos
    pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
    prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
    umreti od žeje morir de sed
    zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar
  • odhájati s'en aller, partir, s'éloigner, s'écarter

    odhajajoča ladja bateau moški spol en partance
    odhajati v tujino partir pour l'étranger
    odhajati na odprto morje prendre le large
    odhajati naprej aller en avant
    odhajati na pot se mettre en route
    odhajati z vlakom, ladjo prendre le train, le bateau
    kam odhajate? où partez-vous?
    odhajati v pokoj prendre sa retraite
  • odkoraka|ti (-m) marschieren (nazaj zurückmarschieren, naprej weitermarschieren, ven hinausmarschieren, proč abmarschieren, wegmarschieren); čete proč: davonziehen; ironično: človek: stiefeln (proč davonstiefeln)
  • odpeljati se (odpéljem se) voziti se wegfahren, samo z vozilom: abfahren; kam fahren (nazaj zurückfahren, naprej weiterfahren, ven hinausfahren, za kom (jemandem) nachfahren …)
    odpeljati se z letalom (odleteti) abfliegen
    voziček ipd. sam od sebe: abrollen, wegrollen
  • odpošilja|ti (-m) odposlati (ständig, immer wieder) aussenden; pošto: abschicken, absenden; blago: versenden; (pošiljati naprej) befördern
  • ohrani|ti (-m) ohranjati erhalten, bewahren, wahren; (ne opustiti) beibehalten; (ne ukiniti) [bestehenlassen] bestehen lassen; red, mir: aufrechterhalten; (posredovati naprej kot tradicijo) überliefern
    ohraniti obliko formbeständig sein
    ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
    ohraniti hladno glavo/mirno kri auf dem Teppich bleiben, kühlen Kopf bewahren, die Nerven behalten
    | ➞ → obdržati
  • okostnjak samostalnik
    1. (okostje) ▸ csontváz
    človeški okostnjak ▸ emberi csontváz
    plastičen okostnjak ▸ műanyag csontváz
    oblečen okostnjak ▸ felöltöztetett csontváz
    Že dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
    Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

    2. (presuh človek) ▸ csontváz
    živ okostnjak ▸ élő csontváz
    Mnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.
    sestradan okostnjak ▸ kiéhezett csontváz
    otroški okostnjak ▸ gyermekcsontváz
    Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

    3. (skrivnost) ▸ csontváz
    Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
    Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

    4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
    Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
    Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.
  • okràčati -ām postati kratek: okračala mu ruka te ne može iskupiti; pod jesen su dani okračali na jesen gre in dnevi so postali kratki; ekspr. noge mu okračale od umora zaradi preutrujenih nog ne more naprej
  • oltre

    A) avv.

    1. onstran, preko:
    andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
    farsi oltre iti, stopiti naprej

    2. dlje (časovno):
    non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
    essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

    B) prep.

    1. onstran, prek, čez:
    oltre la strada prek ulice, čez cesto
    oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
    paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

    2. več kot (časovno):
    aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

    3. poleg, povrh:
    oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

    4.
    oltre a razen