Franja

laver [lave] umi(va)ti; (o)prati

laver du linge (o)prati perilo
laver les carreaux à grande eau oprati šipe
laver un dessin prevleči risbo s tušem
machine féminin à laver pralni stroj
machine féminin à laver la vaisselle stroj za pomivanje posode
laver un affront, une injure oprati žalitev, izbrisati žalitev z maščevanjem
laver quelqu'un d'une accusation oprati koga obtožbe, dokazati njegovo nedolžnost v očeh drugih
allez vous laver! (populaire) pojdite k vragu!
une main lave l'autre roka roko umiva
se laver umiti se
je m'en lave les mains umijem si roke nad tem, odklanjam vsako odgovornost za to
se laver d'une accusation dokazati svojo nedolžnost
se laver le bout du nez po mačje se umiti
il faut laver son linge sale en famille treba je urediti neprijetne, nelepe zadeve v domačem krogu (ne v javnosti)
laver la tête à quelqu'un (figuré) komu levite brati, oštevati ga

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

lebdéti (-ím) imperf.

1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno

lehnen¹ sloneti, lehnen an nasloniti na; sich lehnen an sloneti, naslanjati se na; sich lehnen über/durch sklanjati se nad/skozi

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

leták leaflet, pamphlet; handbill; handout; broadsheet; printed sheet of paper for circulation

volilni leták election pamphlet
raztrositi letáke to scatter leaflets
spustiti letáke nad Ljubljano to shower leaflets over Ljubljana

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

Leuctra -ōrum, n (τὰ Λεῦκτρα) Lévktra (Lévktre)

1. trg v Bojotiji v gozdnati ravnini jugozahodno od Teb, sloveč zaradi Epaminondove zmage nad Špartanci (Spartanci) l. 371: Ci., N. Od tod adj. Leuctricus 3 (Λευκτρικός) lévktr(ij)ski, pri Lévktrah: calamitas Ci., pugna Ci., N. idr.; Leuctr. pugna (šalj. o boju med Milonom in Klodijem, v katerem je bil slednji ubit): Ci. ep.

2. trg v Lakoniji: Plin.

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

līmināris -e (līmen) prážen, pragóven (iz subst. prag): trabes Vitr. nadpražniki, tramovi (preklade) nad vrati; metaf.: pagina l. Aug. sprednja stran.

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

locus (stlat. stlocus) -ī, m, z dvojnim, pomensko različnim pl.: locī m večinoma = mesta v spisih, knjigah, loca n večidel = regiones, kraji v naravi; (etim. nedognana beseda).

I. krajevno:

1. splošno kraj, mesto, prostor (locus z gen. lahko včasih slovenimo tudi s subst. na -išče, npr. locus proelii, locus pugnae bojišče, l. castrorum taborišče): ultra eum locum, quo in loco Germani consederant C., Romae per omnēs locos … de facto consulis agitari S., proximos locos occupare S., ad id loci S. do tod, ubicumque locorum H. kjer koli, povsod, templum Saluti exstrueretur eo loci T. tam, eodem loci (= ibidem) Suet. (v teh in podobnih zvezah se torej pleonast. gen. partitivus ne sloveni), loco movere Ter., Ci. ali loco deicere H. s kraja (mesta) odgnati, pregnati, verba loco movere H. izbrisati, ex omnibus locis protrahi L. iz vseh kotov, locus editus N. grič, loca superiora C. višji kraji, višine, vzpetine; toda locus superior = rostra ali tribunal, vzvišen kraj, govorniški oder, ex (de) loco superiore dicere, agere, sermones habere (o govorniku ali sodniku), naspr. ex inferiore loco loqui (o tem, ki ima opravke pri sodišču) in ex aequo loco sermones habere (o govorih v senatu ali o zasebnih govorih; prim. inferior in aequus): ipse in Sicilia saepe (et) palam ac loco superiore dixerat Ci., sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci., et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep.; natura loci C. kakovost, lastnost, narava kraja (sveta, tal), aequus locus, iniquus locus C. ugodna, neugodna tla (položaj), suo loco C. = aequo loco C., suis locis sagittarios mittabat C. na primernih mestih (položajih), locum dare Ci. prostor narediti, pripustiti (pripuščati), locum dare (alicui) tudi o prostoru (sedežu), ki ga senat odkazuje tujim poslancem v gledališču, cirkusu, na foru in drugod: (sc. num senatus crimen putat) locum ad spectandum dare … ? Ci., ut locus et in circo et in foro daretur amicis et tribulibus Ci., locum facere in turba O. prostor narediti (delati), vincendo locum facere Cu. z zmago nad sovražnikom si narediti prostor.

2. occ.
a) (kot voj. in borilni t.t.) komu odmerjeno (odkazano, določeno) mesto, stojišče, položaj: locum tenere, relinquere C., se loco tenere C. zadrž(ev)ati položaj, nostri loco sunt deiecti C. potisnjeni s svojega položaja, loco pellere Auct. b. Afr., loco cedere C., N., L., T., Suet. svoje mesto (položaj) zapustiti; pren.: virtutis locum deseruit H. strahopetno je pobegnil s položaja kreposti.
b) loci in loca ženska rodila (gr. τόποι), maternica = materino telo, človeško in živalsko: Ca., Cels., Col., cum … in locis semen insedit Ci., quod alio nomine locos appellant, hoc in reliquis animalibus volvam Plin.

3. prostor, bivališče, dom(ovanje), stan(ovanje), stanišče, hiša: locus oculi Pl. óčnica, očesna jamica, očesna votlina, primum locum tenet aedium N. sprednji del hiše = atrium, locum sub terra fecerant N. uredili so si bivališča, devenere locos laetos V. = do bivališč blaženih, loca nocte late tacentia V. = podzemlje, loca (et) lautia ali locus lautia (aliteracija) L. stanovanje (in) hrana.

4. del kakega posestva: stricte loquendo locus non est fundus, sed pars aliqua fundi Dig., locus certus ex fundo possideri potest Dig.; od tod meton. posestvo, zemljišče, njiva: Ci. idr.

5. kraj, vas, naselje, trg, mesto (= oppidum, urbs), poseb. mesto, ki ga ni bilo več ali pa so od njega ostale le še razvaline; v pl. tudi = (po)krajina, ozemlje: Megaris, qui locus est non longe a Syracusis Ci., non enim hoc ut oppido praeposui, sed ut loco Ci. ep. vasi, loci opportunitas, fertilitas C., is datus erat locus colloquio L., hic, ubi nunc urbs est, tunc locus urbis erat O., locus Pherae, loca Buprasium, Hyrmine Plin., qui (sc. Galli) ea loca incolerent C., loca patentia et frumentaria C. odprti žitorodni kraji = rodovitne ravnine, loca temperatiora C. z zmernejšim podnebjem, loca frigidissima C., loca munita N. utrjena mesta, trdnjave, utrdbe, locorum angustiae N. ozki klanci, ožine, soteske, locorum situm, naturam regionis nosse L., situs locorum montiumque Vell., de locis atque urbibus haec memoranda sunt Mel. —

II. metaf.

1. pravi, primeren kraj, svoje (ustrezno) mesto (= καιρός): aliter si facere velim, non est locus Pl., de cuius laude neque hic locus est, ut multa dicantur, neque … Ci., loco ali in loco ali suo loco na pravem kraju (mestu), na svojem mestu: loco quaerere Ci., loco narrare (povest v govor vplesti (vpletati)), loco lecta poëmata adiungere Ci., loco ali in loco positus Ci., video eos sapere in loco Ter., dulce est desipere in loco H., suo loco de amplificatione dicere Ci., fallere quas nusquam misero locus Val. Fl. Pogosto v pren. besednih zvezah kot npr.: locum dare alicui, alicui rei dati komu prostor, popustiti (popuščati) komu, vdati se komu, čemu: locum dare alicui Ter., quoad aetas M. Caelii dare potuit isti suspicioni locum Ci., cuius audita virtus dubitationi locum non daret Ci., aliquid loci rationi et consilio dedisses Ci.; locum habere mesto imeti, umesten, ustrezen, dovoljen biti, smeti se, uporabljati se, vršiti se, (z)goditi se, dogajati se: res habet locum Ci., nullum misericordiae locum habuerunt L. nobenega usmiljenja niso dosegli, contradiceram tibi, si locum haberem Suet.; locum non relinquere alicui rei ne pustiti (puščati) mesta čemu = izključiti (izključevati) kaj: locum non relinquere preci Ter. ali precibus Ci. ep. ne dati se prositi = ugoditi komu, preden je prosil, vita turpis ne morti quidem honestae locum relinquit Ci., locum misericordiae relinquere Ci. usmiliti se koga; locum facere alicui rei prostora dati, umakniti se čemu: ubi negotia fecissent locum otio Vell.; locus est alicui, alicui rei (svoje) mesto ima kdo, kaj: in poëtis non Homero soli locus est Ci., maledicto nihil loci est Ci. nima prostora, ni možno, ga ni, locus est nemini Ci. nihče ne more priti do tega, rationi locus est N. pamet je umestna, pamet je treba rabiti.

2. mesto v kakem zaporedju, v kakem vrstnem redu, v kaki vrsti: primo, secundo loco Ci. prvič, drugič ali najprej, potem, priore loco dicere Ci. najprej govoriti, posteriore loco Ci. pozneje, zatem, principem, secundum locum obtinere C., N., in eorum locum alii successerunt N., tenere oratorum locum Ci. biti v vrsti, šteti se v število govornikov (= med govornike); poseb. o senatorjih pri glasovanju: antiquior sententiae dicendae locus Ci. prednost pri glasovanju, loco dicere Ci. na svojem mestu = ko pride kdo na vrsto, da govori = suo loco sententiam dicere L., sententiae loco disserere T. ali dicere Plin. iun. po vrstnem redu glasovanja, praetorio loco dicere Ci. kot pretor.

3. mesto ali položaj, ki ga kdo (kaj) zaseda, stopnja, na kateri je kdo v državi, v vojaški, v človeški družbi, dostojanstvo, (vojaška) čast, vojaški čin, ugled, veljava, veljavnost: qui in summum locum civitatis non potuerunt ascendere Ci., tua dignitas suum locum obtinebit Ci. ep., loco aliquem movere Ci. pregnati, izpodriniti koga z njegovega položaja v državi, quem locum apud ipsum Caesarem … obtinuisti? Ci., hunc locum tenuit apud Philippum N., maiorum locum ei restituit C., loco movit signiferos C. je odstavil, je odpustil, contenderant de locis C. za častniška mesta, non ignobilis inter considicos loci fuit Lact.; pogosto abl. loco: eodem loco habere aliquem C. prav tako ravnati s kom, eo loco habere aliquem Ci. tako ceniti, tako čislati, nullo loco numerare Ci. nič ne čislati; od tod loco ali in loco z gen. personae ali rei = na mestu koga, česa, za koga, kaj, kakor, kot: aliquem diligere in fratris loco Ter., aliquem patris loco colere Ci., filii loco esse Ci., sunt, qui criminis loco putent esse, quod vivam Ci. ep. ki mi štejejo v greh, ki mi očitajo, da živim, testimonii loco N., habuit eum scribae loco N.; tako tudi in locum z gen. = na mesto: vocari in locum mortui Ci., Antipatrum in locum eius evocat Iust.

4. mesto v človeški družbi, ki je komu odkazano ob rojstvu, stan, rod, sloj: l. senatorius, equester Ci. senatorski, viteški stan = senatorstvo, viteštvo, loca senatoria, consularia L., isto loco femina Ci. tega rodu, loco, fortunā, famā superiores Ci., homines inferiore loco Ci., obscuro, infimo loco natus Ci. neslovečega, prav nizkega rodu, summo loco natus Ci. visokega rodu, Tanaquil summo loco nata L., honesto loco natus C., N., Plin. iun., pari loco orti Ci., tenui loco orti L.

5. mesto v kakem spisu, govoru, v kaki knjigi, oddelek, odstavek, sestavek, (glavna) točka, misel, stvar, predmet, snov, pl. loci tudi = glavni nauki, načela (kake znanosti), v retoriki = vrsta, skupina, kategorija, razpol: l. reprehensus Ter., cum loca iam recitata revolvimus irrevocati H., non distinxit historiam varietate locorum Ci. odstavkov, quibus C. Cotta tantummodo locos ac sententias huius disputationis tradidisset Ci. odstavke, točke, alter erat locus cautionis Ci. druga točka, est enim locus hic late patens de natura usuque verborum Ci., perpurgatus est is locus (sc. de finibus bonorum et malorum) a nobis quinque libris Ci., quintus (sc. liber) eum locum complexus est, qui totam philosophiam maxime inlustrat Ci. snov, tematiko, habeat omnes philosophiae locos Ci. celotno obsežje filozofije, loci communes Ci. splošnoveljavni, obči (govorniški, pisateljski) izreki, najsijajnejša mesta (v govorih, spisih), ki so se jih učili na pamet; occ. večidel pl. loci dokazila, dokazni viri (gr. τόποι), dokazna sredstva, odločilne točke: traditi sunt, e quibus ea ducantur, duplices loci Ci., cum pervestigare argumentum aliquod volumus, locos nosse debemus Ci., locos quosdam transferam Ci.; v sg.: itaque licet definire locum esse argumenti sedem Ci. —

III. časovno

1. razdobje, obdobje, doba, čas: et cognoscendi et ignoscendi dabitur peccati locus Ter.; redko in neklas.: adhuc locorum Pl. = ad id locorum S., L. do te dobe, dotlej, postidea loci = post id locorum Pl. = postea loci S. poslej, potem, pozneje, interea loci Pl., Ter. medtem, tunc locorum Ter. tedaj, ex hoc loco Pl. = ad locum L. (ta)koj, precej, nemudoma, inde loci Lucr. odtlej, nato.

2. (lepa, ugodna) priložnost, prilika, možnost, povod: qui igitur relictus est obiurgandi locus? Ter., hoc loco non praetereunda est gravitas Lacedaemoniorum N., hoc loco libet aliquid interponere N., regi multis locis fidelis N. ob številnih priložnostih, probandae virtutis l. C., valde gaudeo, si est nunc ullus gaudendi locus Ci. ep., locum seditionis quaerere L., quaerere locum mentioni alicuius Vell.; locum dare ali facere da(ja)ti, (po)nuditi priložnost, možnost, da(ja)ti povod: locum dare nobis loqui Pl., locum dare existimandi Ci., locum nocendi ei dedit N., locum dare Veientibus ad incendenda opera L., locum facere titulo muneribusque O. ali magnae iacturae Cu. ali poëtarum mendacio Cu.; locum aperire da(ja)ti, (po)nuditi prostor (= priložnost, možnost): locum aperire suspicioni Ci. izpostaviti (izpostavljati) se sumu, locum aperire hosti ad occasionem L. sovražniku dati priložnost za udar; locum nancisci C. dati ugodno priložnost; neque etiam parvulo detrimento illorum locum relinqui videbat C. in videl je, da ni nobene priložnosti več, da bi jim prizadel količkaj škode.

3. stališče, stanje, položaj, okoliščine: si ego in istoc sim loco, dem potius aurum Pl., ubi loci (= quo [in] loco) res nostra est? Pl., in eum incidi locum Ter., peiore loco res non potis est esse quam in quo nunc sita est Ter., tuli graviter et acerbe, iudices, in eum me locum adduci, ut … Ci. stališče, is enim si eo loco esset, negavit se facturum Ci. ep., res erat … eo iam loci (= [in] eo iam loco), ut … Ci., qui cum ex equitum … fuga, quo in loco res esset … , cognovissent C. kakšen je položaj, in eum locum ventum est C. prišlo je do tega, in eo enim loco res sunt nostrae L., missis nuntiis, quo loco res essent L.

longus¹ 3 (iz indoev. *(d)longhos dolg; prim. got. laggs = stvnem. in nem. lang; morda sodi sem tudi gr. λόγχη, gl. lancea)

I. prostorsko

1. dolg, daljen (naspr. brevis)
a) o stvareh: processio Ci., herois versibus, quos longos appellat Ennius Ci., spatium C., navis C., N., L. dolga = bojna ladja, agmen longissimum C., longa via, vestis V., longis adnixi hastis V., epistula longa Plin. iun. ali longior O. ali longissima Ci.; na vprašanje kako dolg? z acc.: cubitum longae litterae Pl., musculum pedes LX longum … facere instituerunt C., ratis longa pedes centum L., umbilicus septem pedes longus Plin.; z gen. ali abl.: longus pedum sex Col., longus sesquipede Plin., scrobes tribus pedibus longae Pall., machina longa pedibus decem Veg.; z in z acc.: sulcus in quattuor pedes longus Col.; subst. n.: quattuor pedes in longo Plin. v dolžino, mille passus in longum Veg. v dolžino, in lato … in longo Lamp. v širino … v dolžino; metaf. (preg.): an nescis longas regibus esse manus? O. da roke kraljev sežejo daleč, toda: attulimus longas in freta vestra manus Pr. neokvarjene, neokrnjene.
b) o osebah: sesquipede est quam tu longior (sc. homo) Pl., valens an imbecillus, longus an brevis Ci., longus homo est Cat. dolgin, šviglja, homo Cappadox, longus, audaculus Petr., qui mendacio staturam adiuvant longioresque quam sunt videri volunt Sen. ph.; metaf.: longos imitaris H. veliko gospodo posnemaš (obenem meri nase, ker je bil nizke rasti).

2. occ.
a) daljen = oddaljen, zunaj domovine: priusquam tellus in longas est patefacta vias Tib., orae, Geryonae arva Sil., exsilium T., longa a domo militia Iust.
b) pesn. = prostran, širen, velik: pontus, fluctus H., aequora, freta O.
c) dolgovezen = obširen, raztegnjen: epistula, oratio Ci., longum et alte petitum prooemium Ci. obširen in od daleč zajet; longum est z inf. = bilo bi predolgo, bilo bi preobširno: Ter., O. idr., longum est persequi ceteros Ci., longum est omnia enumerare proelia N.; tako tudi: nolo esse longus ali vereor, ne longior fuerim Ci. preobširen, ne me longum putetis in enumerando Ci., ne longum sit (fiat) Ci. predolgo, preobširno, non longius faciam Ci. nočem daljšati zadev, me longum faciam H. da nisem (ne bom) preobširen = da povem na kratko. —

II. časovno

1. dolg: breve tempus longum est imparatis Ci., non longis temporibus ante Ci., l. aetas, hora, mora Ci., vita L., si vita longior daretur Ci., mensis uno die longior Ci., longus dies Plin. in pl. longi dies Hier. dolg dan, dolgi dnevi, toda: in longiorem diem conferre C. na poznejši dan (čas, rok) odložiti (odlagati), longa aetas ali longa dies H., Tib. dolžina, (pre)tek časa, longo tempore O. v dolgem času, davno, (že) zdavnaj, post longum tempus Sen. rh., per longum tempus Sen. ph.; z acc.: mensis intercalarius XLV dies longus Ci.; subst. n.: in longum za dolgo (časa): in longum ducere amores V., in longum parere ali sufficere T.; per longum Sil. dolgo časa; ex longo V. od zdavnaj, zelo dolgo, zdavna, (že) zdavnaj, davno; occ. (o dolžini zlogov): syllaba longa dolg, zategnjen zlog (naspr. syllaba brevis): Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H.; enako tudi subst. longa -ae, f (sc. syllaba, naspr. brevis f): Ci., Q. (prim.: sonus (sc. lusciniae) … trahitur in longum Plin. se razlega).

2. dolg = dolgotrajen: longos sibi promiserat annos V. dolgo življenje, visoko starost, l. error L. dolgoletna blodnja, morbus longus (naspr. acutus) L., Cels. počasna, dolgotrajna, caedes l. L., longius fuit certamen L., quando mortem senis exspectare longum censent L. ker se jim zdi že predolgo, nec mihi longius quicquam est, iudices, quam videre hominum vultus Ci. nič mi ni dolgočasnejše … kot; toda: nec longius quicquam nobis, quam … dum … Luc. ap. Ci. ali nihil ei longius videbatur, quam dum illud videret argentum Ci. ali non longius mihi est (videtur), quam ut … Ci. ep. ne moremo dočakati oz. komaj je mogel, komaj morem dočakati, spes longa auxiliorum S. fr. upanje na pomoč, ki je še daleč, spem longam reseces H. daljnosežno, spem incohare longam H. prepuščati se daljnosežni nadi; enalaga: spe longus (= spem longam habens) H. nadejajoč se še dolgega življenja; pesn.: dicere longa mora est O. bilo bi predolgo(trajno), predolgočasno. — Od tod

A. adv.

I. longē (s komp. longius in superl. longissimē)

1. o prostoru
a) daleč (tja), na daleč: Kom. idr., longe videre, longius videre Ci., longe a Tiberi Ci., longe a domo bellare Ci., longe esse Ter., Ci., O., Lucan., Mart. = longe abesse Ci. daleč biti, oddaljen biti, oppidum est non longe a Syracusis Ci., locum castris deligit ab Avarico longe milia passuum XV C. kraj, 16000 korakov (oddaljen) od Avarika, ab hostium castris non longius MD passibus aberat C., longius ab urbe (quam) mille passuum L., quod a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., longe lateque (aliteracija) aedificia incensa sunt C. daleč naokoli, široko po okolici, non longe ex eo loco C., longe a suis inter hostium cadavera repertus est S., quam longe est hinc in saltum vestrum Gallicanum? Ci., longe gradi V. široko stopati, pednjati, longius progredi N., longius discedere Ci. ep., ad metam tendere longe O. predaleč; z gen.: abes longe gentium Ci. ep. daleč proč si po svetu, toda: longe parentum Ap. daleč proč od staršev; metaf. longe esse alicui = longe abesse ab aliquo prav nič ne pomagati (koristiti) komu: longe illi dea mater erit V., longe ab iis (po drugih longe iis) fraternum nomen populi Romani afuturum C., longe a nobis Petr. tega nas bog obvaruj; ne longius abeam Ci. da ne sežem predaleč po zgledih, ne longius aberret oratio Ci. da ne zastrani predaleč, res nos longius trahit ab incepto S. predaleč, longissime abesse a vero Ci. kar najdalje zahajati od resnice, quod abest longissime Ci. tega kratko malo nimam v mislih, tega niti ne kanim, ab eloquentia longissime esse Q. zgovornosti (govorništva) ne poznati prav nič, longius circumducere Q. obširneje, podrobneje.
b) zdaleč, od daleč: longe accurrere Ter., longe agnoscere regem V., gemitum ingentem pelagi … audimus longe V., longe videre O., longeque (= longe quoque) Val. Fl. že od daleč; pren.: quam tu longe iuris principia repetis Ci. kako daleč zajemaš, kako daleč segaš po; od tod: tam longe repetita principia Ci. ep. tako (od) daleč zajeti (= tako za lase privlečeni) začetki (osnutki). V pozni lat. nam. longe tudi a longe, de longe.

2. o času (ki se razteza iz sedanjosti v prihodnost) dolgo, mnogo, veliko, dosti: quae venientia longe ante videbis Ci. mnogo prej, longe subsequi Q. mnogo pozneje, non nimium longe in scaena florere Gell. ne dosti pozneje, video caculam militarem me futurum (h)aud longius Pl. v ne predolgem času, v kratkem, aetate longius provectus Ci., neque longius anno remanere licet C., longius debere N. dalj časa (dlje) dolgovati, ostati dolžan, operam dedit, ut quam longissime tempus duceret N. da bi kar najdlje (čim dlje) zavlačeval.

3.
a) stopnjuje α) adj., adv. in glag., ki izražajo različnost, razliko = daleč, povsem, zelo, ves: longe alius, dispar, diversus Ci., longe dissimilis contentio Ci., quod est longe secus Ci. ali equidem longe secus sentio Ci. ali longe aliter se habet ac … Ci. ali maiores nostri longe aliter de talibus viris existimabant Ci. vse (povsem) drugače, longissime diversa ratio Ci. povsem različen (drugačen), longe dissentire Ci., hoc longe alio spectabat N. vse kam (povsem) drugam, longe a nostris rebus iuncta divûm natura Lucr., a volgo longe longeque remoti H. ki smo kar najbolj oddaljeni od ljudstva, ki smo visoko nad ljudstvom; tako tudi: errat longe mea quidem sententia Ter. daleč, zelo se moti, zelo zmotno je, par studiis, sed robore longe Stat. = slabši, šibkejši. β) glag. s komp. pomenom = mnogo, dosti, veliko, dokaj: longe praestare Ci., longe aliquid alicui rei anteponere Ci., ita factum, ut hominibus longe … praeponerer Ci., duae (sc. aedes sacrae), quae longe ceteris antecellant Ci., longe omnes multumque superabit Ci.
b) krepi superl. = daleč, mnogo, dosti, dokaj, nadvse: longe primus civitatis Ci. (prim.: quem longe principem esse videbat Ci. ep., is longe princeps Latini nominis erat L.), apud Helvetios longe nobilissimus fuit et ditissimus Orgetorix C., oppidum longe maximum C.; redkeje pesn. in neklas. pred komp. (nam. običajnega multō) = mnogo, dosti, dokaj, kàj: pedibus longe melior Lycus V., longe minoris ac levioris momenti esse L., longe magis prosper Vell., longe fortior Ph., l. maior Petr., l. clarior, l. magis probari Q. —

II. longiter daleč: id a leto iam longiter errat Lucr., a nervis et sanguine longiter esse Lucr. —

B. adv. acc. sg. n. longum = dolgo (časa): longum vale V., nec longum laetabere V., O., longum clamare V., H. (po Hom. μακρὸν ἀύειν) na daleč = glasno, nec longum Stat.; tako tudi adv. acc. pl. n. longa = dolgo (časa): longa tueri Stat.

lordship [lɔ́:dšip] samostalnik
lordstvo, oblast (of, over nad)

your lordship vaša milost