Franja

minúta minute ženski spol

do minute točno à la minute, ponctuellement
v zadnji minuti, zadnjo minuto à la dernière minute, au dernier moment
je nekaj minut od tu c'est à quelques minutes d'ici
počakajte minuto! attendez une minute (ali un instant!)

minúta minuto m

na minuto točno con rigurosa puntualidad
je 5 minut od tu está cinco minutos de aquí
nekaj minut (durante) algunos minutos
v minuti en un minuto
50 obratov na minuto 50 revoluciones por minuto
počakajte minuto! ¡espere usted dos minutos!

mirováti (-újem) imperf.

1. riposare; stare, restare fermo, quieto; essere stabile:
bolnik mora mirovati il malato deve riposare
cene že nekaj časa mirujejo i prezzi sono già da tempo stabili

2. (biti neaktiven) essere inattivo; jur.
postopek miruje il procedimento è in quiescenza
ob nedeljah obrat miruje le domeniche lo stabilimento non lavora
ni miroval, dokler ni vsega opravil non ha fatto una sosta prima di finire tutto il lavoro
ne moči mirovati z jezikom non poter tener a bada la lingua

mischief [misčif] samostalnik
škoda, nesreča, zlo, vzrok nesreče neprilika; zloba, krivica objestnost, prešernost, nagajrvost, navihanost, vragolija
pogovorno navihanec, vražič

to be up to (ali full of) mischief pripravljati vragolijo
to do s.o. a mischief škoditi komu, storiti komu krivico; vulgarno raniti, ubiti
to get into mischief zabresti v neprilike
to keep out of mischief izogibati se zlu, biti dober
to make mischief between sejati razdor med
to mean mischief snovati zlo
to play the mischief with grdo ravnati s, z
napraviti nered, to run into mischief zaiti v nevarnost
what (who, how, where) the mischief kaj (kdo, kako, kje) za vraga
the mischief of it is that nerodna stvar pri tem je, da
there is mischief brewing nekaj se kuha
the mischief was a nail in the tyre vzrok nesreče je bil žebelj v pnevmatiki

mīscillio -ōnis, m polovičar, veha = kdor nekaj naredi samo napol: P. F.

misterio moški spol skrivnost, tajnost; misterij (verska igra)

hablar de misterio skrivnostno govoriti
hacer misterio (de) nekaj prikrivati
eso es para mí un misterio to mi je uganka

Mittlere, das, Mittleres: etwas Mittleres nekaj vmesnega

móder² (-dra -o)

A) adj.

1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
moder svetovalec saggio consigliere
modra sodba giudizio ponderato
modra politika saggia politica
lit. moder izrek apoftegma

2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
moder obraz faccia seria

B) módri (-a -o) m, f, n
kamen modrih pietra filosofale
hist. sedem modrih i sette savi
rel. trije modri i (re) Magi
nekaj modrih povedati dire cose sagge

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

modra hortenzija stalna zveza
(grm) ▸ kék hortenzia
Modre hortenzije so posebno priljubljene, toda po nekaj letih jih večina cveti roza. ▸ Különösen népszerűek a kék hortenziák, többségük azonban néhány év elteltével rózsaszín virágot hoz.

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!

molčáti (-ím) imperf.

1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono

2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma

molče prislov
1. (brez govorjenja) ▸ szótlanul, némán, csendbenNekaj časa jih je molče opazoval in jim zavidal mirno življenje. ▸ Egy ideig némán figyelte őket, és irigyelte a nyugodt életüket.V naslednjem prizoru molče sedi na kavču ob svoji tašči in jo drži za roko. ▸ A következő jelenetben szótlanul ül a heverőn az anyósa mellett, és fogja a kezét.

2. (brez nasprotovanja) ▸ némán, szótlanul, tétlenülPotrebe so vse večje in stiske ljudi ne moremo le molče opazovati. ▸ A szükségletek egyre nőnek, és nem nézhetjük tétlenül az emberek gondjait.
V okviru političnega sistema želi popraviti krivice, ki jih politični vrh molče trpi. ▸ Arra törekszik, hogy a politikai rendszeren belül orvosolja azokat az igazságtalanságokat, amelyeket a politikai csúcs némán eltűr.

monotipija samostalnik
1. neštevno, likovna umetnost (grafična tehnika) ▸ monotípia
Vse grafične tehnike, razen monotipije, lahko natisnemo večkrat, celo prek stokrat. ▸ A monotípia kivételével az összes grafikai technikánál, több, még száznál is több lenyomatot lehet készíteni.

2. likovna umetnost (izdelek) ▸ monotípia
Izbral sem nekaj svojih abstraktnih monotipij in jih poslal v galerijo. ▸ Kiválasztottam néhány absztrakt monotípiát a munkáim közül, és elküldtem a galériába.

monstre [mɔ̃strə] masculin pošast, monstrum, spaček; izrodek; familier velikanski, monstre; adjectif ogromen; zelo važen

monstre marin morska pošast
un monstre de travail pošasten delavec
un monstre de cruauté pošasten okrutnež
les monstres sacrés zvezdniki, -ice filma, gledališča
concert masculin, procès masculin monstre monstre koncert, proces
monstre meeting monstre zborovanje
petit monstre! (familier) grdoba! (otroku)
succès masculin monstre velikanski uspeh
se faire un monstre de quelque chose nekaj si prehudó, preslabo predstavljati

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

mound¹ [máund]

1. samostalnik
gomila, nasip, kup

2. prehodni glagol
obdati z nasipom, nasuti, nakopičiti

Mound Builders ime za nekaj severnoameriških indijanskih plemen