Franja

Zadetki iskanja

  • sánja (-e) f

    1. pl. sanje sogni, sogno:
    verjeti v sanje credere nei sogni
    sanjati sanje sognare, aver sogni
    govoriti v sanjah parlare in sogno
    hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

    2. pren. sogno:
    sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
    prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
    mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
    romantične sanje sogni romantici
    pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
    to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
    srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
    tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
    miniti kakor v sanjah passare come in sogno
    lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
  • sánjati to dream; to see in a dream

    sanjalo se mi je I dreamt
    sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
    niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
    še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
    to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
    to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it
  • sánjati rêver, faire un rêve, songer

    sanjati o čem rêver de quelque chose
    sanjati z odprtimi očmi être perdu dans ses rêveries, familiarno rêver les yeux ouverts (ali tout éveillé), être dans la lune
    sanjajte sladko! faites de beaux rêves!
    še sanja se mi ne o tem j'étais loin d'y penser, je ne m'y serais jamais attendu, je n'y ai jamais songé
    nekaj se mi sanja je commence à y voir clair
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • sanja|ti se (- se mi)

    1. einen Traum haben (sanjalo se mi je ich hatte einen Traum)
    sanjati se o träumen von (sanjalo se ji je o očetu sie hat von ihrem Vater geträumt)

    2. samo približno vedeti: eine Ahnung haben
    se ti kaj sanja, kje/koliko …? hast du eine Ahnung, wo/[wieviel] wie viel …?
    še sanja se ti ne! hast du eine Ahnung!
    niti sanja se mi ne ich habe keine blasse Ahnung
  • sánjati (se) soñar (o con)

    bedé sanjati soñar despierto
    sanjati, da ... soñar (con) que...
    sanjalo se mi je, da ... soñé que...
    nikoli sanjan jamás soñado
    še sanja se mi ne o tem no tengo ni la más remota idea de ello
  • sánje rêve moški spol , songe moški spol

    kot v sanjah comme dans un (ali en) rêve
    mučne, težke sanje (mora) cauchemar moški spol
    razlagati sanje interpréter un songe (ali rêve)
    to so bile le sanje ce n'était qu'un rêve (ali une illusion)
    sanje so se mi uresničile, izpolnile mes rêves se sont réalisés
    to mi še v sanjah ne pride na misel cette idée ne m'effleure même pas l'esprit, je suis loin d'y penser
    sanje so prazne marnje tout songe est mensonge
  • sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

    brez sápe breathless
    iz sápe out of breath
    sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
    v isti sápi (hkrati) in the same breath
    izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
    priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
    vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
    sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
    sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
    pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
    ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
    zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
    ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
    zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone
  • se1 sich (jaz ich mich, ti du dich, on/ona/ono er/sie/ es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
    | ➞ → sebe
  • sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow

    niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
    vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
    on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
    iti v sénco to go into the shade
    sedeti v sénci to sit in the shade
    boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
    dajati sénco to give (ali to afford) shade
    izginiti kot sénca to vanish like a shadow
    delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
    sonce meče sénce the sun casts shadows
    metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
    to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
    slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • separáten separado

    separatni mi paz f separada
    separatna soba gabinete m particular
    separatno por separado
  • sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
    s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
    ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
    ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!
  • seznániti dar a conocer; hacer saber

    seznaniti koga s kom presentar a alg a una persona
    dovolite mi, da Vas seznanim z g. X. permítame que le presente al señor X.
    seznaniti koga s čim dar a conocer a alg a/c
    seznaniti se s kom presentarse a alg
    seznaniti se s čim familiarizarse con a/c
  • si1 sich (jaz ich mir, ti du dir, on/ona/ono er/sie/es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
    | ➞ → sebe
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • sicèr de lo contrarío; sí no; otramente

    in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
    obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
    moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
    sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
    sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
    sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
    to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial

    simpátično vedenje winning ways pl
    takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
    ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
    simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve
  • simptomatičen pridevnik
    1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerű
    simptomatičen primer ▸ szimptomatikus eset
    Napad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
    Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.

    2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tüneti
    simptomatično zdravljenje ▸ tüneti kezelés