sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
Zadetki iskanja
- sánjati to dream; to see in a dream
sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it - sánjati rêver, faire un rêve, songer
sanjati o čem rêver de quelque chose
sanjati z odprtimi očmi être perdu dans ses rêveries, familiarno rêver les yeux ouverts (ali tout éveillé), être dans la lune
sanjajte sladko! faites de beaux rêves!
še sanja se mi ne o tem j'étais loin d'y penser, je ne m'y serais jamais attendu, je n'y ai jamais songé
nekaj se mi sanja je commence à y voir clair - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sanja|ti se (- se mi)
1. einen Traum haben (sanjalo se mi je ich hatte einen Traum)
sanjati se o träumen von (sanjalo se ji je o očetu sie hat von ihrem Vater geträumt)
2. samo približno vedeti: eine Ahnung haben
se ti kaj sanja, kje/koliko …? hast du eine Ahnung, wo/[wieviel] wie viel …?
še sanja se ti ne! hast du eine Ahnung!
niti sanja se mi ne ich habe keine blasse Ahnung - sánjati (se) soñar (o con)
bedé sanjati soñar despierto
sanjati, da ... soñar (con) que...
sanjalo se mi je, da ... soñé que...
nikoli sanjan jamás soñado
še sanja se mi ne o tem no tengo ni la más remota idea de ello - sánje rêve moški spol , songe moški spol
kot v sanjah comme dans un (ali en) rêve
mučne, težke sanje (mora) cauchemar moški spol
razlagati sanje interpréter un songe (ali rêve)
to so bile le sanje ce n'était qu'un rêve (ali une illusion)
sanje so se mi uresničile, izpolnile mes rêves se sont réalisés
to mi še v sanjah ne pride na misel cette idée ne m'effleure même pas l'esprit, je suis loin d'y penser
sanje so prazne marnje tout songe est mensonge - sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind
brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone - se1 sich (jaz ich mich, ti du dich, on/ona/ono er/sie/ es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
| ➞ → sebe - sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow
niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
iti v sénco to go into the shade
sedeti v sénci to sit in the shade
boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
dajati sénco to give (ali to afford) shade
izginiti kot sénca to vanish like a shadow
delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
sonce meče sénce the sun casts shadows
metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - separáten separado
separatni mi paz f separada
separatna soba gabinete m particular
separatno por separado - sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri! - seznániti dar a conocer; hacer saber
seznaniti koga s kom presentar a alg a una persona
dovolite mi, da Vas seznanim z g. X. permítame que le presente al señor X.
seznaniti koga s čim dar a conocer a alg a/c
seznaniti se s kom presentarse a alg
seznaniti se s čim familiarizarse con a/c - si1 sich (jaz ich mir, ti du dir, on/ona/ono er/sie/es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
| ➞ → sebe - sicèr
A) konj.
1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi
2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa
3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo
4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture
B) adv.
1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti
2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose - sicèr de lo contrarío; sí no; otramente
in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial
simpátično vedenje winning ways pl
takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve - simptomatičen pridevnik
1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerűsimptomatičen primer ▸ szimptomatikus esetNapad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.
2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tünetisimptomatično zdravljenje ▸ tüneti kezelés